\u017divljenjska partnerja Grmov\u0161ek sodita med najaktivnej\u0161e in najbolj\u0161e slovenske alpiniste v zadnjem desetletju. Izjemno zanimivo predavanje zakoncev Grmov\u0161ek s predvajanjem \u010dudovitih gorskih fotografij in ob glasbeni podlagi je za\u010del Andrej, ki je ob\u010dinstvu v polno nabiti Pre\u0161ernovi dvorani za\u017eelel, da v njem u\u017eiva vsaj pribli\u017eno tako kot sta onadva na svojih plezalnih odpravah. V hribe zahajata \u017ee ve\u010d kot 20 let, sam je za\u010del pri \u0161estnajstih letih s kolegom, bilo ga je strah vi\u0161ine in se je pravzaprav \u017eelel nau\u010diti turnega smu\u010danja. Sprva se je posve\u010dal zgolj \u0161portnemu plezanju in tekmovanjem, kasneje se je preusmeril v alpinizem, predvsem v prosto plezanje dolgih smeri v velikih stenah. Obiskal je veliko zanimivih, nepoznanih in neraziskanih plezalnih podro\u010dij po svetu. Njegova strast in ljubezen je te\u017eavno prosto plezanje na zgornji meji, v odmaknjenih in nepoznanih plezalnih podro\u010djih. Njegova prva odprava je bila leta 1993 v ZDA, kjer je preplezal steno El Capitan, leto pozneje pa se je z Andrejem Sotel\u0161kom odpravil na Madagaskar. Veliko je plezal v Dolomitih in Paklenici, med drugim tudi z ve\u010d hrva\u0161kimi alpinisti, s katerimi se zelo dobro razume, \u0161e posebej z Igorjem \u010corkom. Vzponi, ki jih je opravil v zadnjih letih, predstavljajo najte\u017eje slovenske skalne vzpone v velikih stenah. Prosto je preplezal tudi znano Couzyevo smer v Zahodni Cini in Pellesierjevo smer v Veliki Cini, obe s te\u017eavami X. stopnje. Po deloma prvenstveni smeri je preplezal na Cerro Torre v Patagoniji in opravil dale\u010d najhitrej\u0161i, enodnevni vzpon na Nameless Trango Tower v Pakistanu. V letu 2005 je bil izbran za najuspe\u0161nej\u0161ega slovenskega alpinista.<\/p>\n
Oba imata status vrhunskega \u0161portnika<\/strong><\/p>\n Andrej Grmov\u0161ek, \u017deljko \u017darak, Tanja Grmov\u0161ek (od leve proti desni). Foto: a.k.m.<\/p><\/div>\n Tanja izhaja iz \u0161portne dru\u017eine smu\u010darjev, vesla\u010dev in alpinistov, star\u0161a sta jo v otro\u0161kih letih vpisala k baletu predvsem zato, ker je po telesni konstituciji drobnej\u0161a. Kljub temu da se je baletu posve\u010dala ve\u010d let, je pri petnajstih letih prevladala njena ljubezen do “odprtega” prostora. Tako je kot soprog Andrej svojo alpinisti\u010dno pot za\u010dela pri Alpinisti\u010dnem odseku APD Kozjak Maribor. \u010ceprav sta bila v istem dru\u0161tvu, se njuni poti dolgo \u010dasa nista prepletli. V \u0161tudentskih letih je veliko plezala in do\u017eivela razne dogodiv\u0161\u010dine, \u0161e zdaj ima na te \u010dase lepe spomine. Na prvo skupno odpravo z Andrejem sta od\u0161la leta 1999, ko sta v ZDA preplezala steno El Capitan, leta 2000 sta bila na odpravi na Norve\u0161kem, leta 2001 pa v Peruju. Veliko je plezala tudi s Sandro Vogler iz Kr\u0161kega in z Moniko Kambi\u010d (o njej smo pisali v Novem odmevu \u0161t. 47, op.a.). S soplezalkami je kot del prve \u017eenske naveze priplezala na dva najbolj slovita in zahtevna skalna stolpa na svetu: patagonski Cerro Torre in karakorumski Nameless Trango Tower. Tanja in Andrej \u017ee vrsto let dosegata razred vrhunskega \u0161portnika mednarodnega razreda po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije.<\/p>\n Prelomnica \u2013 poro\u010dno darilo<\/strong><\/p>\n Leta 2002 sta se poro\u010dila, za poro\u010dno darilo pa dobila par cepinov. To ju je spodbudilo, da sta ob novih u\u017eitkih ogromno za\u010dela plezati v ledu, posebej Tanja, ki je ve\u010dkrat zmagala v slovenskem pokalu. Tekmovala je tudi v svetovnem pokalu, na katerem je bila nekajkrat v finalu. Glede na to, da je led relativno monoton, se je njuna “ledna ljubezen” precej hitro kon\u010dala. Plezala sta po celem svetu, precej v granitu v Alpah, kjer je najbolj\u0161i granit, potem v apnencu in v slovenskih hribih. Ve\u010dino smeri sta preplezala brez pripomo\u010dkov, s \u010dim manj opreme, prosto, v “asketskem”, hitrem alpskem slogu: to je tisto, kar zanju predstavlja najve\u010dji in najpristnej\u0161i izziv. Rada plezata skupaj, ker skupaj delita dobro in slabo, zavedata se dejstva, \u010de ogromno vlo\u017ei\u0161, dobi\u0161 ogromno nazaj. Pri srcu so jima odprave, na katerih potujeta z lokalnim prebivalstvom, \u017eivita med njimi in spoznavata njihovo kulturo. Tak\u0161ni pustolovski sta bili dve odpravi v Se\u010duan na Kitajskem in v Indijo, kjer sta preplezala \u0161tiri prvenstvene smeri, dve sta sploh prvi\u010d preplezala.<\/p>\n Popolnoma sama med grizliji<\/strong><\/p>\n Cirque Of Unclimambable. Foto: Grmov\u0161ek.<\/p><\/div>\n Leta 2008 sta plezala na Grenlandiji, lansko poletje pa na severu Kanade na Yukonu, kjer prevladujejo ogromni gozdovi, ceste peljejo v brezkon\u010dno daljavo in se tudi kon\u010dajo v necivilizaciji. \u0160e sama se nista dobro zavedala, kam se pravzaprav podajata. Andrej je priznal, da sta \u0161la na to odpravo malce preve\u010d za\u010detni\u0161ko, kot da sta v Evropi, \u0161e posebej zato, ker nista imela satelitskega telefona. Andrej je dodal, da je bila plezalna odprava Cirque Of Unclimabable (Nepreplezano obmo\u010dje) ena njunih najbolj “norih” in \u010dudovitih pustolov\u0161\u010din.<\/p>\n Kljub temu sta se povzpela na istoimensko steno, za katero velja, da je najlep\u0161a stena na svetu. Z njima smo se ob fotografskem gradivu odpravili v divjino subarkti\u010dnih prostranstev severne Kanade, ki meri 30.000 km 2 (kot ena in pol Slovenija). Tam sta v divjini, kjer ne \u017eivi noben \u010dlovek, ampak samo grizliji, svizci in druge divje \u017eivali, preplezala ve\u010d zahtevnih smeri, za konec pa ve\u010d dni veslala (dnevno sta veslala 30 do 40 kilometrov) po divji reki Nahanni nazaj v civilizacijo. Njuna ljubezen do narave se odra\u017ea tudi na poklicni poti. Tanja je po \u0161tudiju gozdarstva ustanovila podjetje Arborist ter svetuje na podro\u010dju nege urbanih dreves – arboristike. Andrej, po izobrazbi geograf, je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave.<\/p>\n Pobudnik predavanj \u017deljko \u017darak se je v imenu hrva\u0161kih planincev zahvalil Slovenskemu domu in organizatorjem dogodka, zalo\u017ebi Libricon<\/a> iz Zagreba, fundaciji Plezati je treba<\/a>, ki deluje v okviru alpinisti\u010dne sekcije zagreb\u0161kega planinskega dru\u0161tva \u017deljezni\u010dar in Marku Vukovi\u0107u iz istoimenskega dru\u0161tva ter najavil nadaljevanje Alpinisti\u010dnih \u010detrtkov v Slovenskem domu. (a.k.m.)<\/p>\n \u0160tevilno ob\u010dinstvo na predavanju v Slovenskem domu. Foto: a.k.m.<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zagreb – V prvem leto\u0161njem predavanju iz ciklusa Alpinisti\u010dni \u010detrtek, ki poteka \u017ee drugo leto zapored v Slovenskem domu, sta nas 21. februarja 2013 obiskala Tanja in Andrej Grmov\u0161ek, ki sta svojo ve\u010d kot dve desetletji dolgo plezalno pot za\u010dela pri Alpinisti\u010dnem odseku APD Kozjak Maribor. Sta alpinista in pustolovca, ki tako na plezalnih odpravah […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":574,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"yoast_head":"\n![\"Andrej](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2013\/02\/Grmovska.jpg\")
![\"Cirque](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2013\/02\/GRMOVSEK_Cirque2010_ParkCanada_07_160_0_web.jpg\")
![\"\u0160tevilno](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2013\/02\/Publika_Grmovska.jpg\")