![\"Fran](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst5_lhotka.jpg\")
…da je skladatelj Fran Lhotka (1883-1962) glasbo za balet Vrag na vasi napisal za slavna slovenska baletnika Pijo in Pina Mlakarja.<\/p>\n…da je slovenski stenograf, publicist in prevajalec Anton Bezen\u0161ek (1854 – 1915) \u0161tudiral tudi na zagreb\u0161ki univerzi. V letih 1876-79 je bil stenograf v hrva\u0161kem saboru. Sestavil je posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe ter napisal u\u010dbenike stenografije za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse.<\/p>\n
…da je v hrva\u0161kem \u0161portu blestelo ve\u010d Slovencev. Med njimi so nogometa\u0161 zagreb\u0161kega Gra\u0111anskega Maks Mihel\u010di\u010d (1903 – 1954), zmagovalec velikih kolesarskih dirk August Gustek Prosenik (1916 – 1975) in ve\u010dkratni prvak Jugoslavije v skakanju v vodo Bogo Grilc (1903 – 1980). Po o\u010detu je bil Slovenec tudi Franjo Bu\u010dar, ki velja za o\u010deta hrva\u0161kega \u0161porta.<\/p>\n
…da so po prvi svetovni vojni samo redki peki pekli kruh v parni pekarni. Med njimi je bil Ignac Poljan\u0161ek iz Bre\u017eic, od katerega je lastnik zagreb\u0161ke restavracije “Gradski podrum” nekaj let naro\u010dal odli\u010dno pecivo. Vsako jutro sta dve veliki, iz \u0161ibja pleteni, ko\u0161ari z vlakom romali iz Bre\u017eic v Zagreb. S tem pecivom so za zajtrk postregli \u017ee prvim jutranjim obiskovalcem restavracije. Sodelovanje je trajalo do velike krize leta 1929, prijateljstvo z Bre\u017eicami pa se nadaljuje do dana\u0161njih dni.<\/p>\n
…da je Matica Hrvatska v Zagrebu \u017ee leta 1887 tiskala “Rje\u010dnik hrvatsko-slovenski” avtorja Augusta Musi\u0107a, ki je za prvo izdajo napisal tudi uvod z naslovom “Kratek nacrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko”. Slovar je do\u017eivel tri ponatise, in sicer leta 1895, 1919 in 1925.<\/p>\n
…da je skladatelj Fran Lhotka (1883-1962) glasbo za balet Vrag na vasi napisal za slavna slovenska baletnika Pijo in Pina Mlakarja.<\/p>\n
<\/p>\n
…da je bilo leta 1890 med prebivalci Zagreba 15,20 odstotka Slovencev, 100 let pozneje, ob popisu leta 1991, pa samo \u0161e 0,5 odstotka.<\/p>\n
…da je Ivo Sever (1898-1931), dramatik, publicist in trgovec v Zagrebu (imel je knjigarno in lastno zalo\u017ebo) leta 1930 izdajal revijo Samorodnost. Njegova \u017eena Sonja Sever (1900-1995) je leta 1932 odprla prvi otro\u0161ki vrtec v Zagrebu.<\/p>\n
![\"Janez](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst4_valvasor.jpg\")
…da je Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) zaradi denarne stiske po izdaji Slave vojvodine Kranjske leta 1690 prodal zbirko knjig, rokopisov, slik in grafik (10.533 kosov) zagreb\u0161kemu \u0161kofu Aleksandru Ignaciju Mikuli\u0107u, ki je tako postavil temelje za zagreb\u0161ko Metropolitansko knji\u017enico. Posebej zanjo je dal postaviti prizidek h katedrali. \u201cValvasoriano\u201d danes hranijo v trezorjih Hrva\u0161kega dr\u017eavnega arhiva, zanjo pa \u0161e vedno skrbi Metropolitana.<\/p>\n
![\"Jo\u017ee](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst7_plecnik.jpg\")
…da je med dvema svetovnima vojnama na zagreb\u0161ki Umetnostni akademiji \u0161tudiralo 84 Slovencev.<\/p>\n
…da je velikan slovenske arhitekture Jo\u017ee Ple\u010dnik (1872-1957) ustvarjal tudi na Hrva\u0161kem. Na pobudo kiparja Ivana Me\u0161trovi\u0107a je izdelal na\u010drte za kripto cerkve Matere Bo\u017eje Lurdske v Zvonimirjevi ulici v Zagrebu.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
![\"Branko](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst3_gavella.jpg\")
…da je hrva\u0161ki gledali\u0161ki umetnik Branko Gavella (1885-1962) v letih 1930-34 v Ljubljani postavil kar devet dramskih del in eno opero, v letih 1947-49 pa \u0161e \u0161est dram in tri opere. Gavella je v Ljubljani gostoval tudi pozneje, vse do svoje smrti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
![\"Stanko](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst2_vraz.jpg\")
…da se je Stanko Vraz (1810-1851) leta 1838 preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Vraz je sam zase govoril, da je “Hrvat-Slovenec”. Vrazova pesni\u0161ka inspiracija je bila Samobor\u010danka Ljubica Julijana Cantilly, ne\u010dakinja Ljudevita Gaja.<\/p>\n
…da je v Glasbenem zavodu v Zagrebu l. 1933 o knji\u017eevnosti v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike predaval na\u0161 ameri\u0161ki rojak, pisatelj Luis Adami\u010d (1898-1951).<\/p>\n
![\"Pre\u0161ernov](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst1_presern2.jpg\")
![\"France](\"http:\/\/www.slovenci-zagreb.hr\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/tekst1_presern1.jpg\")
…da so denar za gradnjo Pre\u0161ernovega spomenika v sredi\u0161\u010du Ljubljane prispevali tudi \u0161tevilni Hrvati, med njimi \u0161kof Josip Juraj Strossmayer in Ivan Ma\u017eurani\u0107 ter Hrva\u0161ka \u010ditalnica z Reke. Bronasti spomenik najve\u010djemu slovenskemu pesniku so gradili od leta 1900 do leta 1905.<\/p>\n
<\/p>\n
…da so slovenski \u201cflosarji\u201d \u0161e do tridesetih let 20. stoletja s splavi po reki Savi iz Slovenije v Zagreb preva\u017eali les.<\/p>\n
…da je bila v Pulju \u017ee leta 1908 odprta Slovenska narodna knji\u017enica.<\/p>\n
…da je glasbenik Franjo Vilhar \u2013 Kalski (1852 \u2013 1928) v Zagrebu \u017eivel od 30. leta starosti. Na Hrva\u0161kem je napisal 225 zborovskih pesmi, tri opere in dve operet<\/p>\n
…da je meja s Hrva\u0161ko najdalj\u0161a dr\u017eavna meja Slovenije. Po podatkih iz Statisti\u010dnega letopisa Republike Slovenije 1992 meri 546 kilometrov, od tega je 306 kilometrov suhozemne in 240 kilometrov re\u010dne meje. Zanimivo je, da je hrva\u0161ki Statisti\u010dni ljetopis 1992 navedel, da je meja dolga le 501 kilometer.<\/p>\n
…da je leta 1953 na Hrva\u0161kem \u017eivelo 43.482 Slovencev, \u0161tiri desetletja pozneje, leta 1991, pa 22.376, kar je za polovico manj.<\/p>\n
…da je pisatelj in literarni zgodovinar Fran Celestin (1843 \u2013 1895) od leta 1876 \u017eivel v Zagrebu. Sprva je bil gimnazijski profesor, od leta 1878 do smrti pa je predaval slovanske jezike na zagreb\u0161ki univerzi.<\/p>\n
…da so bili med prvimi enajstimi profesorji na novoustanovljeni medicinski fakulteti v Zagrebu (1918) kar trije Slovenci, in sicer dr. Fran Kogoj, dr. Boris Zarnik in dr. Pavel \u0160avnik.<\/p>\n
<\/p>\n
…da je bil avtor Kekca Josip Vandot (1884 – 1944) ubit pri bombardiranju Slavonskega Broda v Trnjanskih Kutih leta 1944, kamor so ga leta 1941 Nemci izselili z dru\u017eino iz Maribora.<\/p>\n
…da je ulica Antona Dolenca na Tre\u0161njevki ime dobila po slovenskemu in\u017eenirju elektrotehnike, ki je skoraj tri desetletja predaval na Elektrotehni\u0161ki fakulteti v Zagrebu. Anton Dolenec (1905 \u2013 1984) je bil tudi upravnik podjetja Siemens v Zagrebu, ki se je po drugi svetovni vojni razvilo v podjetje Rade Kon\u010dar.<\/p>\n
…da je bil slovenski pesnik in pisatelj Matija Valjevec (1831 – 1897) kar 22 let profesor na gimnaziji Vara\u017edinu.<\/p>\n
…da je bil Valentin Zarnik (1837 – 1888) doma\u010di u\u010ditelj baronu Rauchu v Lu\u017enici pri Zagrebu v letih 1861 – 67.<\/p>\n
…da se je bla\u017eeni \u0161kof Anton Martin Slom\u0161ek (1800 \u2013 1862) kratek \u010das \u0161olal na Hrva\u0161kem. Leta 1820 je obiskoval modroslovno \u0161olo na \u0161kofijskem liceju v Senju. Slom\u0161ek je \u0161tirikrat obiskal Zagreb, nazadnje leta 1837, ko je \u017eelel spoznati Ljudevita Gaja. Tedaj je spoznal \u010dlane uredni\u0161tva Ilirskih Novin, ki so ga navdu\u0161eno sprejeli kot “Ilira iz Koru\u0161ke”. Za nove znance je Slom\u0161ek pozneje napisal, da so to “upanja polni ljudje, a se je bati, da jih ne zanese svobodnja\u0161ka omotica”.<\/p>\n
…da je bila prva slovenska organizacija na Hrva\u0161kem Slovensko dru\u0161tvo v Pulju, ki je bilo ustanovljeno leta 1904, delovalo pa je dve leti.<\/p>\n
…da je hrva\u0161ki gledali\u0161ki igralec in re\u017eiser Leon Dragutinovi\u0107 (1873 – 1917) v obdobju 1901 – 10 ustvarjal v Ljubljani. V letih 1910 – 14 je bil umetni\u0161ki vodja tr\u017ea\u0161kega Slovenskega gledali\u0161\u010da. Bil je prvi Cankarjev Krnec (Kralj na Betajnovi), Zlodej (Pohuj\u0161anje v dolini \u0161entflorjanski) in Grozd (Za narodov blagor).<\/p>\n
…da se je Primo\u017e Trubar (1508 – 1586) v letih 1520 – 21 \u0161olal na Reki in da je bil sprt z radikalnimi somi\u0161ljeniki (Klombnerjem) zaradi napak pri prevodih v hrva\u0161\u010dino.<\/p>\n
…da bi zagreb\u0161ki list S\u00fcdslavische Zeitung, ki je izhajal leta 1871, po \u0161tevilu slovenskih dopisov in povezovanju hrva\u0161kih in slovenskih interesov lahko \u0161teli za prvo skupno hrva\u0161ko – slovensko glasilo. Sourednik \u010dasopisa je bil Josip Jur\u010di\u010d.<\/p>\n
…da je Bogomir Magajna (1904 – 1963) \u0161tudiral medicino v Zagrebu in da je napisal povest Gornje mesto, ki govori o \u0161tudentskem \u017eivljenju v Zagrebu.<\/p>\n
<\/p>\n
…da je leta 1880 v tedanji banski Hrva\u0161ki kar 20.102 ljudi kot materni jezik navedlo sloven\u0161\u010dino.<\/p>\n
…da je Glasbeno \u0161olo v Vukovarju ustanovil slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Ivan Grbec (1889 – 1954). Grbec je \u0161tudij kon\u010dal leta 1933 pri Blagoju Bersi na Glasbeni akademiji v Zagrebu.<\/p>\n
…da je slovenski impresionisti\u010dni slikar Matija Jama (1872 – 1947) maturiral v Zagrebu, kjer je pozneje tudi ob\u010dasno \u017eivel. Med njegovimi slikami so pogosti motivi s Sotle, Kolpe in Plitvi\u0161kih jezer.<\/p>\n
…da je prva antologija slovenskega pesni\u0161tva na Hrva\u0161kem iz\u0161la \u017ee leta 1906. “Cvije\u0107e slovenskog pjesni\u0161tva” je uredil slovenski literarni zgodovinar Fran Ile\u0161i\u010d (1871 – 1942), izdala pa jo je Matica Hrvatska.<\/p>\n
…da je slovenski literarni zgodovinar dr. Fran Petre (1906 \u2013 1978) v letih 1950 \u2013 75 na zagreb\u0161ki univerzi predaval slovensko knji\u017eevnost. V Zagrebu je bil tudi urednik revije Umjetnost rije\u010di (1957 \u2013 61), sourednik zbornika Uvod u knji\u017eevnost (1961) in \u010dlan uredni\u0161tva Slavisti\u010dne revije (od 1970). Dr. Petre je pogosto predaval v Slovenskem domu, ve\u010dkrat pa je za \u010dlane organiziral tudi izlete v Slovenijo.<\/p>\n
…da je prevajalec, raz\u0161irjevalec slovenske knji\u017eevnosti, duhovnik in misijonar Ferdinand Kolednik (1907 – 1981) teologijo \u0161tudiral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Sorboni in Montpellieru, po 2. svetovni vojni je od\u0161el v Kanado in bil misijonar v Ekvadorju, nazadnje pa je \u017eivel na Koro\u0161kem. Oskrbel je prevode Jur\u010di\u010devega Jurija Kozjaka v 50 jezikih.<\/p>\n
…da sta slavna kiparja Boris in Zdenko Kalin \u0161tudirala na likovni akademiji v Zagrebu. Boris Kalin (1905 \u2013 1975) je specialko opravil pri Ivanu Me\u0161trovi\u0107u. Bil je dolgoletni profesor na ljubljanski likovni akademiji in \u010dlan slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je \u0161tevilna priznanja, med njimi kar trikrat Pre\u0161ernovo nagrado (1947, 1948, 1950). Zdenko Kalin (1911 \u2013 1990) se je kiparstva u\u010dil pri profesorju F. Kr\u0161ini\u0107u. Tudi on je pou\u010deval na ljubljanski likovni akademiji, postal pa je tudi \u010dlan SAZU. Pre\u0161ernovo nagrado je prejel dvakrat (1959, 1982).<\/p>\n
…da je hrva\u0161ki plemi\u010d Franjo Krsto Frankopan (1643 – 1671) v prevodu Molierove igre George Dandin vlogo prevaranega mo\u017ea zapisal v sloven\u0161\u010dini. Frankopan je v avstrijski je\u010di poleg hrva\u0161ke zbirke pesmi “Gartlic za \u010das kratit” napisal tudi slovensko \u0161aljivo pesmico Fratri potniki.<\/p>\n
…da je slovenski pisatelj in jezikoslovec Franjo Marn (1846 – 1905) leta 1879 v Zagrebu objavil “Hrvatsko slovnico za Slovence”. Marn je pokopan v Zagrebu.<\/p>\n
…da zgodovina hrva\u0161ko – slovenskih vezi v medicini se\u017ee v leto 1866, ko je bil za \u010dlana novoustanovljene Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu izvoljen Janez Bleiweis pl. Trsteni\u0161ki (1807 – 1881), slovenski zdravnik, veterinar, politi\u010dni prvak in predsednik Matice slovenske. Po njemu so \u017ee leta 1926 poimenovali eno od zagreb\u0161kih ulic.<\/p>\n
<\/p>\n
…da je literarni zgodovinar Jo\u017ee Poga\u010dnik (1933) od leta 1981 predaval slovensko knji\u017eevnost na novoustanovljeni univerzi v Osijeku.<\/p>\n
…da je bilo prvo slovensko dramsko delo, ki so ga uprizorili v Zagrebu (8. decembra 1895), igra Janka Kersnika in Josipa Jur\u010di\u010da Berite novice. V predstavi v slovenskem jeziku so igrali hrva\u0161ki umetniki. Do prve izvedbe kak\u0161nega slovenskega dramskega teksta v hrva\u0161\u010dini je pri\u0161lo \u0161ele leta 1900, ko so v Zagrebu uprizorili dramo Ivana Cankarja Jakob Ruda. Za prevod in re\u017eijo je poskrbel Ignacij Bor\u0161tnik, ki je odigral tudi naslovno vlogo.<\/p>\n
…da so v 19. in 20. stoletju znamenito zdravili\u0161\u010de Roga\u0161ka Slatina obiskovali tudi \u0161tevilni hrva\u0161ki veljaki, med njimi \u0161kof Josip Juraj Strossmayer, ki je bil tam prvi\u010d leta 1866, zadnji\u010d pa leta 1904.<\/p>\n
…da je znana slovenska pisateljica Zofka Kveder (1878 – 1926) dolga leta \u017eivela na Hrva\u0161kem Roman Hanka (1928) je napisala v hrva\u0161kem jeziku.<\/p>\n
…da je slovenska operna pevka Irma Polak (1875 – 1931) od leta 1900 blestela na zagreb\u0161kih odrih. V prvih 25 letih umetni\u0161kega ustvarjanja je odpela kar 152 vlog. Ob njeni smrti so hrva\u0161ki \u010dasopisi pisali, da je bila \u010dastna Slovenka ter po\u017ertvovalna in nadvse zaslu\u017ena podlo\u017enica hrva\u0161ke Talie.<\/p>\n
…da je slovenski pisatelj, politik, urednik in publicist Etbin Kristan (1867 – 1953) obiskoval gimnazijo v Zagrebu. Kadetnico je kon\u010dal v Karlovcu, kjer je dosegel \u010din nadporo\u010dnika, vendar pa se je voja\u0161ki karieri leta 1887 odpovedal in se posvetil novinarstvu. Tedaj je postal dopisnik \u010dasopisa Agramer Tagblatt.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ali ste vedeli… …da je slovenski stenograf, publicist in prevajalec Anton Bezen\u0161ek (1854 – 1915) \u0161tudiral tudi na zagreb\u0161ki univerzi. V letih 1876-79 je bil stenograf v hrva\u0161kem saboru. Sestavil je posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe ter napisal u\u010dbenike stenografije za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse. Ali ste vedeli… …da je v hrva\u0161kem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"yoast_head":"\n