Zagreb, 4. novembra 2026 – V Zagrebu so v sredo obele\u017eili 30-letnico izhajanja glasila slovenske skupnosti na Hrva\u0161kem Novi odmev. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep \u0160imenko je na slovesnosti poudarila pomen ohranjanja tiskane besede, udele\u017eenci pa so izpostavili tudi vlogo glasila pri povezovanju slovenske skupnosti in ohranjanju njene identitete.<\/p>\n
Pobudo za ustanovitev glasila je dal Silvin Jerman, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pomembno vlogo pri nastanku sta imela \u0161e tedanja zagreb\u0161ka dopisnica RTV Slovenija Ilinka Todorovski in dolgoletni predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko \u0160onc.<\/p>\n
Prva \u0161tevilka, ki je iz\u0161la decembra 1996, je obsegala 20 strani, \u010dlani dru\u0161tva pa so prispevke pogosto pisali na roko. Todorovski je besedila jezikovno urejala in jih pogosto skoraj v celoti napisala na novo, za sodelavce pa je pripravila tudi kratek priro\u010dnik sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n
Za\u010detkov izdajanja se je spomnila tudi na sredini slovesnosti. Poudarila je, da je Novi odmev prerasel okvir obi\u010dajnega glasila in postal pomemben del slovenske skupnosti na Hrva\u0161kem. “Novi odmev ni samo glasilo, navaden papir, nekaj strani s platnicami, ampak je postal skupnost,” je dejala in izpostavila tudi njegovo zgodovinsko vrednost.<\/p>\n
Zavzela se je \u0161e za posodobitev glasila. “Papir naj ostane, potrebujemo pa \u0161e nekaj hitrej\u0161ega, bolj informativnega, mogo\u010de tudi bolj progresivnega,” je poudarila.<\/p>\n
Ministrica Lep \u0160imenko je Slovenskemu domu Zagreb ob jubileju izro\u010dila priznanje urada za ohranjanje slovenske besede in kulturne dedi\u0161\u010dine, bele\u017eenje \u017eivljenja slovenske narodne skupnosti na Hrva\u0161kem ter krepitev njene povezanosti z mati\u010dno domovino.<\/p>\n
Na slovesnosti je poudarila pomen ohranjanja tiskane besede v \u010dasu, ko se vse ve\u010d vsebin seli na dru\u017ebena omre\u017eja. “Resni\u010dno je pomembno, da ostane pisana beseda ne samo na dru\u017ebenih omre\u017ejih, ampak tudi v obliki \u010dasopisa,” je dejala. Tiskano glasilo po njenih besedah ohranja zgodovinski spomin za prihodnje generacije, hkrati pa je izrazila upanje, da bo slovenski skupnosti uspelo prizadevanja za ohranjanje slovenstva prenesti na mlaj\u0161e generacije.<\/p>\n
Pomen glasila je izpostavil tudi \u0160onc. “Danes lahko s ponosom re\u010demo, da je Novi odmev postal trajna melodija Slovenskega doma in na\u0161e skupnosti,” je dejal. Dodal je, da glasilo nikoli ni bilo zgolj papir in \u010drnilo, temve\u010d rezultat predanega dela urednikov, avtorjev, lektorjev in drugih sodelavcev, pri njegovem ohranjanju pa imajo klju\u010dno vlogo bralci.<\/p>\n
Novi odmev praviloma izhaja tri- do \u0161tirikrat letno v nakladi 800 izvodov, prispevke pa objavlja v sloven\u0161\u010dini in hrva\u0161\u010dini. Izdajata ga Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb ob podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Sveta za narodne manj\u0161ine Republike Hrva\u0161ke ter Sveta za narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb. Doslej je iz\u0161lo 92 \u0161tevilk glasila, zadnja obsega 60 strani.<\/p>\n
Kot je za STA pojasnila Agata Klinar Medakovi\u0107, ki Novi odmev ureja od leta 2017, je bilo glasilo sprva namenjeno predvsem obve\u0161\u010danju \u010dlanov Slovenskega doma Zagreb. Postopoma se je raz\u0161irilo na spremljanje dejavnosti slovenske skupnosti po vsej Hrva\u0161ki, njegov najve\u010dji prispevek pa je ohranjanje slovenskega jezika in identitete v prete\u017eno hrva\u0161ko govore\u010dem okolju.<\/p>\n
“Novi odmev \u017ee 30 let ni le zbirka novic, temve\u010d nepogre\u0161ljiv dokaz o kontinuiteti, ustvarjalnosti in vitalnosti slovenske narodne manj\u0161ine na Hrva\u0161kem,” je dejala urednica. Ob tem je poudarila, da delovanje uredni\u0161tva kljub tehnolo\u0161kemu napredku \u0161e vedno v veliki meri temelji na prostovoljnem delu, ena najve\u010djih te\u017eav pa ostaja pomanjkanje mladih piscev. (STA, Tina Bernik)<\/p>\n