Zagreb, 4. novembra 2026 – V Zagrebu so v sredo obeležili 30-letnico izhajanja glasila slovenske skupnosti na Hrvaškem Novi odmev. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je na slovesnosti poudarila pomen ohranjanja tiskane besede, udeleženci pa so izpostavili tudi vlogo glasila pri povezovanju slovenske skupnosti in ohranjanju njene identitete.

Pobudo za ustanovitev glasila je dal Silvin Jerman, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pomembno vlogo pri nastanku sta imela še tedanja zagrebška dopisnica RTV Slovenija Ilinka Todorovski in dolgoletni predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc.

Prva številka, ki je izšla decembra 1996, je obsegala 20 strani, člani društva pa so prispevke pogosto pisali na roko. Todorovski je besedila jezikovno urejala in jih pogosto skoraj v celoti napisala na novo, za sodelavce pa je pripravila tudi kratek priročnik slovenščine.

Začetkov izdajanja se je spomnila tudi na sredini slovesnosti. Poudarila je, da je Novi odmev prerasel okvir običajnega glasila in postal pomemben del slovenske skupnosti na Hrvaškem. “Novi odmev ni samo glasilo, navaden papir, nekaj strani s platnicami, ampak je postal skupnost,” je dejala in izpostavila tudi njegovo zgodovinsko vrednost.

Zavzela se je še za posodobitev glasila. “Papir naj ostane, potrebujemo pa še nekaj hitrejšega, bolj informativnega, mogoče tudi bolj progresivnega,” je poudarila.

Ministrica Lep Šimenko je Slovenskemu domu Zagreb ob jubileju izročila priznanje urada za ohranjanje slovenske besede in kulturne dediščine, beleženje življenja slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem ter krepitev njene povezanosti z matično domovino.

Na slovesnosti je poudarila pomen ohranjanja tiskane besede v času, ko se vse več vsebin seli na družbena omrežja. “Resnično je pomembno, da ostane pisana beseda ne samo na družbenih omrežjih, ampak tudi v obliki časopisa,” je dejala. Tiskano glasilo po njenih besedah ohranja zgodovinski spomin za prihodnje generacije, hkrati pa je izrazila upanje, da bo slovenski skupnosti uspelo prizadevanja za ohranjanje slovenstva prenesti na mlajše generacije.

Pomen glasila je izpostavil tudi Šonc. “Danes lahko s ponosom rečemo, da je Novi odmev postal trajna melodija Slovenskega doma in naše skupnosti,” je dejal. Dodal je, da glasilo nikoli ni bilo zgolj papir in črnilo, temveč rezultat predanega dela urednikov, avtorjev, lektorjev in drugih sodelavcev, pri njegovem ohranjanju pa imajo ključno vlogo bralci.

Novi odmev praviloma izhaja tri- do štirikrat letno v nakladi 800 izvodov, prispevke pa objavlja v slovenščini in hrvaščini. Izdajata ga Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb ob podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške ter Sveta za narodne manjšine Mesta Zagreb. Doslej je izšlo 92 številk glasila, zadnja obsega 60 strani.

Kot je za STA pojasnila Agata Klinar Medaković, ki Novi odmev ureja od leta 2017, je bilo glasilo sprva namenjeno predvsem obveščanju članov Slovenskega doma Zagreb. Postopoma se je razširilo na spremljanje dejavnosti slovenske skupnosti po vsej Hrvaški, njegov največji prispevek pa je ohranjanje slovenskega jezika in identitete v pretežno hrvaško govorečem okolju.

“Novi odmev že 30 let ni le zbirka novic, temveč nepogrešljiv dokaz o kontinuiteti, ustvarjalnosti in vitalnosti slovenske narodne manjšine na Hrvaškem,” je dejala urednica. Ob tem je poudarila, da delovanje uredništva kljub tehnološkemu napredku še vedno v veliki meri temelji na prostovoljnem delu, ena največjih težav pa ostaja pomanjkanje mladih piscev. (STA, Tina Bernik)

Razstava 30 let Novega odmeva – avtor dr. sc. Filip Škiljan (7,3 KB pdf).

 

Foto: Antun Bukovec