Na sedežu krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji – Slovenski kulturni gospodarski zvezi in Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu sta članom SSNM MZ, ki jih je vodil predsednik Darko Šonc, dobrodošlico v imenu vodstva SKGZ zaželela Marino Marsič in Jure Kufersin.

Člani Sveta so si ogledali Narodni dom, ki so ga italijanski fašisti uničili 13. julija 1920 in stavbe v katerih imajo sedež nekatere slovenske ustanove.

Tržaški Narodni dom je bil v začetku 20. stoletja osrednje kulturno, družbeno in gospodarsko središče tržaških Slovencev, pa tudi pripadnikov drugih slovanskih narodov, živečih v Trstu. Predstavljal je zgodbo o uspehu oziroma uveljavitvi Slovencev v Trstu, ki se je začela v 19. in dosegla vrhunec v začetku 20. stoletja pred izbruhom prve svetovne vojne, in je postal pravi simbol narodnega preporoda. Dogodka so se letos spomnili ne le Slovenci v Italiji, ampak tudi državni vrhovi Italije, Slovenije in Hrvaške, saj so spomin na dogodek z obiskom Narodnega doma 13. julija obeležili predsedniki Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipović.

Marino Marsič je podrobno predstavil Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki je nastala leta 1945 kot osrednja organizacija kulturnih in prosvetnih društev. Sedanjih 82 včlanjenih društev in skupin deluje v tržaški, goriški in videmski pokrajini oziroma na področjih, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Zveza ima izpostave v Gorici, Trstu, Čedadu in na Solbici.

Gostitelja sta predstavila organiziranost Slovencev v Italiji, pa tudi sedanji trenutek, ki je za slovensko manjšino, ki v Italiji šteje 80.000 Slovencev, kar težak. Pereče je vprašanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki mu je italijanska vlada tako kot drugim slovenskim organizacijam v Italiji, zmanjšala finančna sredstva in cela vrsta drugih problemov in odprtih vprašanj. (a.k.m.)

Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki povezuje organizacije, ustanove in posameznike na deželni ravni je bila ustanovljena leta 1954 v Trstu. V njo so združene večje ustanove in organizacije Slovencev v Italiji, kot so Glasbena matica, Inštitut za slovensko kulturo, Kmečka zveza, Krut, Kulturni dom v Gorici, Kulturno društvo Ivan Trinko, Narodna in študijska knjižnica, tednik Novi Matajur, Primorski dnevnik, Slovenski izobraževalni konzorcij – Slovik, Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko stalno gledališče, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Zavod za slovensko izobraževanje, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine, Zveza slovenskih kulturnih društev. Zadnjih 15 let je SKGZ imela veliko problemov (Tržaška kreditna banka, Kmečka banka v Gorici, pa tudi nekatere druge težave v slovenski nacionalni skupnosti v Italiji).

Med drugim smo zvedeli, da vse stopnje slovenskih šol, od vrtca do mature, na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini v zadnjih letih obiskuje okoli 4000 otrok. Pohvale vreden je edini slovenski manjšinski časopis Primorski dnevnik, ki je začel izhajati v Trstu že leta 1945 in je navkljub krizam ostal svetla točka ohranjanja slovenske besede v Italiji.

Darko Šonc je predstavil delovanje slovenske manjšine na Hrvaškem, v katerem imajo največji delež društva ter delovanje Svetov, ki jih predvideva hrvaški državni zakon o zaščiti nacionalnih manjšin. Poudaril je, da Slovenci na Hrvaškem niso avtohtona manjšina tako kot so Slovenci v Italiji, ter da Slovenci na Hrvaškem žal izumirajo.

Zanimivo srečanje se je zaključilo z obojestransko željo po tesnejšem povezovanju med slovensko skupnostjo v Italiji in na Hrvaškem, kot tudi z željo za nujno oživitev Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK-a, ki ima izjemen pomen za zamejske Slovence.