Založništvo

Home/Založništvo
Založništvo 2019-02-04T12:29:37+00:00

Marija Barbieri: Josip Križaj, umetnik pred svojim časom (11 MB pdf)

thumbnail of monografija_krizaj_za_webOb slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu je bila 8. februarja 2018 v foajeju Hrvaškega narodnega gledališča predstavljena knjiga o izjemnem opernem umetniku Josipu Križaju (Vevče pri Ljubljani, 5. marec 1887 – Zagreb, 30. julij 1968), ki sodi med največje umetniške osebnosti v zgodovini hrvaške opere, dolgi skoraj poldrugo stoletje. Knjigo Josip Križaj, umetnik pred svojim časom, v kateri je tudi mini zgoščenka s Križajevo Molitvijo in smrtjo Sulejmana, sta izdala Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb. Knjiga je krona večletnega dela vrhunske poznavalke operne umetnosti Marije Barbieri, ki je na predstavitvi spregovorila o pomembnem in spodbudnem Križajevem prispevku k hrvaškemu glasbenemu poustvarjanju, prebrala je tudi prispevek dirigenta Vladimirja Kranjčevića o Križajevi ustvarjalnosti.

Bernardin Škunca: Slikarska igrivost mirnega fratra  (4 MB pdf)

Z okroglo mizo, ki je potekala 16. septembra 2017 na Rabu, na kateri so sodelovali poznavalci lika in dela frančiškana, samouškega slikarja fra Ambroža Janka Testena (Loka pri Mengšu 31.8.1897 – Zadar 7.1.1984), je obeležena 120. letnica Testenovega rojstva. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi monografija avtorja Bernardina Škunce Slikarska igrivost mirnega fratra v hrvaškem, slovenskem in nemškem jeziku. Izdajatelji monografije so: Frančiškanski samostan, Kampor, Hrvaški muzej naivne umetnosti, Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb.

Polona Jurinić: Jože Plečnik, projekti in realizacije na Hrvaškem (21 MB pdf)

Ob 145. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti velikana slovenske arhitekture Jožeta Plečnika, ki je del svoje ustvarjalne dediščine zapustil tudi na Hrvaškem, je bila 14. junija 2017 ob Plečnikovih dnevih v zagrebškem  svetišču Matere Božje Lurške predstavljena knjiga Jože Plečnik, projekti in realizacije na Hrvaškem, v priredbi Polone Jurinić. Recenzija (68 KB pdf).

 

thumbnail of Silvin-Jerman_Misli-u-samociSilvin Jerman: Misli u samoći (560 kB)

Eden najstarejših članov Slovenskega doma in nekdanji predsednik KD Slovenski dom iz Karlovca ter nekdanji član SSNM MZ Silvin Jerman, je 20. junija 2016 v Slovenskem domu v Zagrebu predstavil svojo zbirko pesmi Misli u samoći, ki jo je posvetil pokojni soprogi Erni.

 

 

 

 

Slavko Alojz Kramar: Slovenski izgnanci v Neodvisni državi Hrvaški (1,6 MB pdf)

Slovenski izgnanci v NDH

V Slovenskem domu je bila 17. novembra 2016 predstavitev knjige Slavka Alojza Kramarja z naslovom Slovenski izgnanci v Neodvisni državi Hrvaški. Avtor, ki je dolgoletni član Slovenskega doma in predsednik Krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945 v Zagrebu, je bil tudi sam kot otrok z družino nasilno pregnan iz Maribora. V številnih hrvaških in slovenskih arhivih ter v že doslej objavljeni literaturi s to tematiko je temeljito raziskal pot slovenskih izgnancev ter nazorno in natančno dokumentiral njihovo usodo na Hrvaškem.

 

 

Mila Stoviček: Tri točkice  (2,96 MB pdf)

Za Tri točkice lahko rečemo, da so avtobiografsko delo, saj dogajanje romana sledi odraščanju in življenjskim zgodbam štirih sester, enega brata in njihovih staršev v zgodovinskih vihrah, med drugo svetovno vojno in pozneje, v težkih časih in družbenih spremembah, med Slovenijo in Hrvaško.                                                                                                                    Dolgoletna članica Slovenskega doma Emilija Mila Stoviček je roman predstavila 9. decembra 2015 v Slovenskem domu.

 

 

Eduard Hemar: Slovenci u hrvatskom sportuEduard Hemar: Slovenci v hrvaškem športu (10.8 MB pdf)

V počastitev slovenskega in hrvaškega dneva državnosti je bila 11. junija 2014 v Slovenskem domu svečano predstavljena knjiga Eduarda Hemarja Slovenci v hrvaškem športu, zadnja v trilogiji knjižnih izdaj o Slovencih in posameznikih slovenskega rodu, ki so se s svojim udejstvovanjem zapisali v hrvaško zgodovino.
Dvojezična knjiga Slovenci u hrvatskom sportu/Slovenci v hrvaškem športu obsega obdobje 150 let in kronološko, po datumu rojstva, predstavlja 140 zaslužnih posameznikov, njihovih življenjskih zgodb in športnih rezultatov, bogato opremljenih s 340 fotografijami.

 

Katarina Furjan: Hrvatskoj s ljubavljuKatarina Furjan: Hrvaški z ljubeznijo (7 MB pdf)

V knjigi Hrvaški z ljubeznijo, je avtorica zapisala svoje spomine o Domovinski vojni in o aktivnosti humanitarne organizacije Hrvatske pozadinske fronte v obdobju, ko je bila njena članica. Nekateri zapisi nas vodijo tudi do avtoričinih današnjih dni. Katarina Furjan je Slovenka, ki je na Hrvaškem našla drugi dom in je ponosna, da je tukaj živela tudi v tistih težkih časih, ko je obranjena svobodna Hrvaška. Izdajatelja Slovenski dom in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, sta knjigo svečano predstavila 16. oktobra 2013 v kulturno prosvetnem društvu Slovenski dom v Zagrebu.

 

Polona Jurinić: Slovenske boje u hrvatskoj likovnoj umjetnostPolona Jurinić: Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti (6 MB pdf)

Dvojezična monografija Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti avtorice Polone Jurinić, ki predstavlja življenjepise likovnih umetnikov slovenskega rodu, ki so delovali ali še delujejo na Hrvaškem vse od 15. stoletja naprej, je bila ob slovenskem kulturnem prazniku svečano predstavljena 6. februarja 2012 v kulturno prosvetnem društvu Slovenski dom v Zagrebu.

 

 

Katalog z razstave Jordan, Kraškovič, Medvešek, Jančić (1,4 MB pdf)

Katalog s izložbe Jordan, Kraškovič, Medvešek, JančićPredstavljanje monografije Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti je obogatilo tudi odprtje razstave likovnih del štirih hrvaških umetnikov, ki jo je pripravil umetnostni zgodovinar Milan Bešlić. Njihov skupni imenovalec je pripadnost slovenskemu rodu. Razstava v Slovenskem domu v Zagrebu je na enem mestu združila dva priznana likovna umetnika starejše generacije – slikarja Vasilija Josipa Jordana in kiparja Stanka Jančića – ter dva likovna umetnika mlajše generacije – slikarja Damirja Medveška in kiparja Denisa Kraškoviča. Klik na ta stavek odpre katalog.

 

Branko Hećimović, Marija Barbieri, Henrik Neubauer: Slovenski umetniki na hrvaških odrih (8 MB pdf)

Branko Hećimović, Marija Barbieri, Henrik Neubauer: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicamaDvojezična monografija je bila svečano predstavljena ob proslavi slovenskega kulturnega praznika, 11. februarja 2011 v Zagrebškem lutkovnem gledališču. Je krona večletnega dela avtorjev Branka Hećimovića, Marije Barbieri in Henrika Neubauerja, vrhunskih poznavalcev dramske, operne in baletne umetnosti. Predstavlja trajen dokument o skrbno zbranih strokovnih, znanstvenih in arhivskih pričevanj o pomembnih Slovencih, ki so posebej pestro in kakovostno ustvarjali na Hrvaškem. S svojo ustvarjalnostjo so pustili sledi v hrvaški kulturi in zaznamovali tudi današnje hrvaške kulturne in umetniške tokove. Monografija je izšla pod okriljem Slovenskega doma in Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb.

 

Silvin Jerman, Ilinka Todorovski: Slovenski dom v Zagrebu 1929-1999

Ob 70. obletnici ustanovitve Slovenskega doma je društvo izdalo monografijo Slovenski dom v Zagrebu 1929- 1999, avtorjev Silvina Jermana in Ilinke Todorovski.

Monografija je sprehod po burni zgodovini društva od njegove ustanovitve leta 1929 do danes, ko ima Slovenski dom po razpadu SFRJ in nastanku Republike Hrvaške nov pomen za Slovence v Zagrebu. Skrbno zbrani podatki pripovedujejo tudi o pomembnih posameznikih, ki so s svojim življenjem in delom prispevali, da Slovenski dom še živi.

 

 

Polona Jurinić: Pater Janez Strašek mučenik 1906. – 1947.Polona Jurinić: Pater Janez Strašek mučenik 1906. – 1947. (3,7 MB pdf)

Knjižica je posvečena duhovniku, mučeniku, Slovencu na Hrvaškem – patru Janezu Strašku. Bil je lazarist in župnik na Sveticah in v Ozlju. Zahrbtno so ga umorili na Cvetnico leta 1947.

 

 

 

Melita Forstnerič Hajnšek: Zagrebški Slovenci 2005 – 2007

Idejo za nastanek serije intervjujev v katerih je predstavljena plejada znanih in zanimivih Zagrebčanov slovenskih korenin je dala Varaždinka Dunja Bezjak. Mariborska novinarka Melita Forstnerič Hajnšek je intervjuje sprva od leta 2005 objavljala v mariborskem dnevniku Večer. Da so intervjuji izšli tudi v knjigi pa sta najzaslužnejša Slovenski dom in izdajatelj knjige Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb. Gre za 25 portretov najuglednejših posameznikov iz kulturnega, znanstvenega, umetniškega, gospodarskega in športnega življenja. Intervjuji odkrivajo prepletenost obeh narodov in kultur ter nakazujejo nezaustavljivo moč vezi med Hrvaško in Slovenijo.

Elizabeta Lebar-Balažič: Zagreb i SlovenciElizabeta Lebar-Balažič: Zagreb in Slovenci (2,7 MB pdf)

Vodič Zagreb in Slovenci je namenjen vsem, ki želijo spoznati Zagreb, mesto lepot, ki so ga ustvarjali številni veliki ljudje, med njimi tudi Slovenci. Knjižica je nastala leta 2009 pod okriljem Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb in Slovenskega doma. Da bi vsaj spomnili na nekatere rojake, ki so s svojim umetniškim, kulturnim ali znanstvenim delovanjem prispevali k podobi našega mesta. Vodič je sestavljen tako, da obiskovalca vodi od ene točke do druge, vsaka točka pa predstavlja določeno temo, ljudi ali znamenitosti povezane z njo. Od Samoborja do Sljemena je mogoče podoživeti preteklost in sedanjost.

 

 

 

Klara Žel: Pjesme životaKlara Žel: Pesmi življenja (3 MB pdf)

Slovenska Štajerka, dolgoletna članica Slovenskega doma, Klara Žel že od nekdaj piše pesmi, ki jih je strnila v pesniški zbirki Pesmi življenja/Pjesme života. Prof. dr. Marija Stanonik je zapisala: “…pesmi Klarike Žel prihajajo na dan predvsem iz njene srčne dobrote, so izraz čistega srca in notranje dobrote. Z milo, ljubko pesmico rada ustreže bližnjim in olepša srečanja z njimi na skupnih poteh in praznovanjih. Po obliki in vsebini so preproste, skromne, kakor njihova avtorica, toda ravno ta rahločutnost se, dandanes sitih številnih vsiljivih ponudb, bralcu tako prileže…”

 

Josip Strugar: Ti si moja pesem ljubezen moja

Za prijatelje si je treba vzeti čas, pravi zelo znana slovenska pesem. Ko si občutek za jezik in poezijo ter občutek za lepoto pisane besede sežeta v roko, luč sveta ugleda nekaj izjemnega. Tako bi lahko na poetičen način, kot je tudi prav, opisali prijateljstvo Marijana Horna in Josipa Strugarja. Oba zelo velika ljubitelja poezije in oba poeta sta skozi svoje prijateljstvo bralcem podarila izjemno darilo. Zbirko poezije Ti si moja pesem ljubezen moja. V tej poetični igri Strugarjevega pisanja verzov in Hornovega prevajanja v slovenščino sta oba na papir prelila izjemna čustva, spomine, ideje, hrepenjenja človeškega srca… Knjiga je nastala leta 2006 v založbi Slovenskega doma. S svojo kakovostjo je postala nov biser našega knjižnega zaklada.

Marijan Horn: Pojdi z mano

Slovenski dom je leta 2000 izdal pesniško zbirko Marijana Horna, Pojdi z mano.

Ivica Kunej je o Hornovi ustvarjalnosti zapisal: “Poezija Marijana Horna izvira iz njegovega življenja, ki je bilo bogato, dinamično in polno doživetij. Lepota mest in pokrajin, ki jih je prehodil, je postala lepota besed. Lepota besed je že poezija. V njegovi poeziji govori človek, izviren in enostaven, kot sta jok in veselje. Vez med umetnostjo in življenjem je v njegovem delu vzajemna. Življenje polno ljubezni, melanholije, bolečin, humorja in predvsem polno veselja. Zato ni nič čudnega, da je takšna poezija navdušila tudi skladatelje. Uglasbljenih je že 18 njegovih besedil. Nepozabne so tudi njegove kronike, humoristični pregledi dogajanj v Slovenskemu domu v Zagrebu. Ko boste brali njegovo poezijo, boste razumeli njegovo sporočilo. Branje njegovih pesmi plemeniti naše duše.”

Z njo radost, ljubezen domov vam prinesem in srečo želim vam od vsega srca!

Novi odmev

thumbnail of Novi odmev 60

Od leta 1996 izhaja glasilo Slovenskega doma Novi odmev. Glasilo izide trikrat na leto, njegov namen pa je beležiti najpomembnejše dogodke v Slovenskem domu in Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, opozarjati na pomembne mejnike v zgodovini slovenske skupnosti na Hrvaškem ter pojasnjevati dogodke v Sloveniji in Hrvaški, ki vplivajo na življenje Slovencev na Hrvaškem.

Ideja o nastanku glasila se je porodila že leta 1992, ko se je društvo imenovalo Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom. V sodelovanju s katoliškim časopisom Družina iz Ljubljane in Glasom koncila je luč sveta ugledala ena številka biltena Korenine in vezi, ki ga je uredil Jože Kranjc. Ob posredovanju časopisa Družina je 250 primerkov romalo v vsa kulturna središča Slovencev in Hrvatov po svetu.

Leta 1995 je idejo o društvenem glasilu oživil Silvin Jerman, prva številka pa je izšla leto dni pozneje, oziroma šele potem, ko je članom društva na pomoč priskočila tedanja dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Ilinka Todorovski, ki še danes iz Ljubljane pomaga pri pregledu in oblikovanju novinarskih besedil.

V prvem uredniškem odboru so bili Miroslava Maria Bahun, Marijan Horn, Polona Jurinić, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Šonc, Ilinka Todorovski in urednik Silvin Jerman. Sklenili so, da se bo časopis imenoval Novi odmev, saj se je glasilo, ki so ga v tridesetih letih prejšnjega stoletja nekajkrat izdali v slovenskem društvu v Zagrebu, imenovalo Odmev.

Leta 2016 smo v Slovenskem domu s ponosom praznovali 20–letnico rednega izhajanja Novega odmeva; ta jubilej smo zaokrožili z izidom 60. številke našega časopisa in razstavo o zgodovini ustvarjanja Novega odmeva.

Silvin Jerman: Franjo Serafin Vilhar Kalski

Leta 2003 je izšla brošura Franjo Serafin Vilhar Kalski, ki jo je Silvin Jerman napisal ob 150–letnici rojstva tega velikega slovenskega skladatelja. Avtor je zapisal: Knjižica o življenju in delu Franja Serafina Vilharja je napisana v spomin na pomembnega skladatelja, Slovenca, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno prispeval k hrvaškemu glasbenem življenju. Knjižica je nastala ob 150–letnici rojstva in 75–letnici smrti F. S. Vilharja. V njej lahko preberemo tudi tole misel: Hrvaški narod v Franju Vilharju vidi svojega Stanka Vraza na glasbenem področju. Ponosen je nanj in na njegove skladbe…Prav po zaslugi teh skladb, ki so močno prispevale k razvoju naše glasbe in s tem tudi k našemu kulturnem napredku: “Nesmrten bode ti spomin, Dežele vrle, vrli sin!”

Avada WordPress Theme