Ljubiteljske skupine

Home/Slovenski dom/Ljubiteljske skupine
Ljubiteljske skupine 2018-12-31T08:48:56+00:00

Mešani pevski zbor Slovenskega doma

Mešani pevski zbor je najstarejša sekcija Slovenskega doma. Njegovi začetki segajo v leto 1930, ko je bil zborovodja Ivan Gorenšek. Sprva je deloval samo mešani zbor, pozneje pa moški in ženski zbor ter oktet. Poleg pevskih vaj so imeli pevci ob sobotah še pouk iz glasbene teorije. O delovanju zborov med 2. svetovno vojno podatkov žal ni.

Mješoviti pjevački zbor Slovenski dom

Moto pevskega zbora, ki je začel delovati že v prvih povojnih dneh in je prvič nastopil leta 1945 na društveni prireditvi v Slovenskem domu, je bil: S pesmijo širiti bratstvo Hrvatov in Slovencev!

Leto dni pred osamosvojitvijo Republike Hrvaške je vodenje pevskega zbora prevzel Vinko Glasnović. Ko sta se oblikovala dva zbora – mešani pevski zbor Slovenskega doma in duhovni zbor Anton Martin Slomšek, je najprej vodil oba, od leta 1994 pa vodi le pevce duhovne sekcije.

V letih 1994–98 je mešani pevski zbor zamenjal kar dve zborovodji. Jeseni leta 1998 je Slovenski dom dobil novega stalnega dirigenta, in sicer Franca Keneja iz Slovenije. Pod njegovo taktriko je prvič uspešno nastopil na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Vatroslava Lisinskega leta 1999.

Mešani pevski zbor se redno udeležuje velikih zborskih srečanj, kot sta Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in Primorska poje. Od leta 2011 ga vodi prof. Ivica Ivanović.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika

Zanimanje za učenje slovenskega jezika v zadnjem obdobju spet narašča, tako pri odraslih kot pri mladini. Tečaj slovenskega jezika je leta 1992 zelo kratek čas vodila Nevenka Bratec, za njo pa je prišla Marjana Požun Milekić. V šolskem letu 1992/1993 je tečaj končalo 15 tečajnikov. Naslednje šolsko leto je tečaj vodila Milojka Jakomin. Od jeseni leta 1994 to dejavnost uspešno vodi Marja Crnković. Prof. Crnković tečajnike seznanja tako s slovensko slovnico kot z lepoto slovenske književnosti in kulture.
Pouk poteka vsak ponedeljek po dve šolski uri in obsega začetno in nadaljevalno stopnjo.

Knjižnica

Ob ustanovitvi društva je bila njegova prednostna naloga približati zagrebškim Slovencem knjige in časopise v slovenskem jeziku oziroma v materinščini. S knjigami v slovenskem jeziku, ki jih zbira, hrani in izposoja knjižnica Slovenskega doma, si želimo vplivati na vračanje naše materinščine v dnevno rabo, saj je v pogovorih žal že čuti, da počasi pozabljamo slovenske besede. Knjige so namenjene najširšemu krogu uporabnikov, vse od predšolskega do tretjega življenjskega obdobja. Za izposojo je na voljo 7 tisoč knjig, med njimi je 1.800 novejših naslovov, iz let 2007 in 2008.

Želimo si, da bi si vsako leto obnovili naš knjižni fond in tako prispevali k večjemu številu zadovoljnih bralcev. Knjižnično gradivo lahko iščete sami, lahko pa vam pomaga in svetuje knjižničarka. V čitalnici so redno na voljo naslednji časopisi: Novi odmev, Sopotja, Planika, Delo, Matajur, Večer, Naša žena, Mentor, Mladika, Moja Slovenija, Spekter, Posavski obzornik.

V našem čitalniškem kotičku lahko brskate po enciklopedijah, leksikonih, monografijah, knjigah (klasikih ali uspešnicah) in časopisih, a tudi druženje pri nas je prijetno.

Knjižnica i čitaonica Slovenskog doma

Knjižnica i čitaonica Slovenskog doma

Knjižnica je odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure.

Ustvarjalna delavnica Šopek

Ustvarjalna delavnica Šopek je najmlajša sekcija Slovenskega doma.
Začela je delovati v začetku leta 2006. Združuje članice Slovenskega doma, ki pod taktirko mentorice Stanke Novković (tudi članice Slovenskega doma) ustvarjajo izvirna dela in razvijajo umetniški talent.
Članice Šopka izdelujejo rože in cvetlične aranžmaje iz krep papirja, poslikavajo pirhe, ukvarjajo se s poslikavo stekla ter z izdelavo božičnih aranžmajev.

Adventski vjenčići

Novoletna šopka.

Pisanice

Pirhi.

Ustvarjalna delavnica se je predstavila na razstavah v KPD Slovenski dom v Zagrebu, v SKD Istra v Pulju, v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki, v SKD Stanko Vraz v Osijeku, v Slovenskem domu Karlovec ter na Dnevih buč v Ormožu.

Duhovna sekcija in Duhovni MePZ A.M. Slomšek

Glavni nalogi sekcije sta skrb za slovenske maše v Zagrebu in priprava družabnih srečanj po mašah v prostorih Slovenskega doma. Sekcijo je prva vodila prof. Martina Koman, nasledila jo je Slavica Horjak, danes pa sekcijo vodi Olga Tkalčec.
Od leta 1991 v Zagrebu redno potekajo maše v slovenskem jeziku. Sprva so se slovenski verniki zbirali v cerkvi sv. Roka, potem v cerkvi sv. Martina, zadnja leta pa dvakrat na mesec v Katološki cerkvi Ranjenega Jezusa na Ilici. Prvi stalni duhovnik je bil Andrej Urbancl, od leta 1995 pa slovenske maše v Zagrebu vodijo duhovniki iz Videmske in Leskovške dekanije iz Slovenije.
Pri mašah je na začetku pel Mešani pevski zbor Slovenskega doma, pozneje pa MePZ duhovne sekcije A.M. Slomšek, ki je nastal leta 1991.
Pevce ves čas vodi prof. Vinko Glasnović. Zbor je imel ob ustanovitvi 26 članov, danes pa jih šteje 21. Zbor poje cerkvene pesmi, med njimi tudi maše, ki jih je uglasbil prof. Glasnović. Zraven petja ob slovenskih mašah v Zagrebu, se zbor redno udeležuje romanj po celi Sloveniji ter nastopa na različnih prireditvah na Hrvaškem in v Sloveniji.

Duhovna sekcija A.M. Slomšek

Duhovna sekcija A. M. Slomšek pred cerkvijo sv. Križa, Planina pod Golico.

Galerijska dejavnost

Dvorana Prešeren Slovenskega doma je idealen prostor za pripravo razstav. Nekoč so bile redkost, zdaj pa so del društvenega vsakdana. V prostorih Slovenskega doma se predstavljajo profesionalni in amaterski umetniki z različnimi tehnikami.
V preteklem obdobju je Prešernova dvorana gostila veliko razstav. Med najpomembnejše se uvršča razstava hrvaških likovnih umetnikov slovenskega rodu z naslovom Slovenski krog v Zagrebu, razstava ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, razstava Ljudje, ki nas povezujejo – Francesco Robba, razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske: Boji za severno slovensko mejo, ki je nastala ob 135. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra, odmevna razstava karikatur Ota Reisingerja, dokumentarna razstava Slovenci v BiH: od zabrisa do prenove identitete 1530-2010 avtorja Stanislava Koblarja. Večkrat so bile razstavljene slike, pirhi in šopki za različne priložnosti, ki so jih naredile pridne roke članic ustvarjalne delavnice Šopek.

Predavanja, gostovanja…

V minulih letih je bilo v Slovenskem domu veliko predavanj. Največ jih je bilo posvečenih spoznavanju znamenitosti Slovenije, planinstvu, alpinizmu, potopisom, zgodovini, politiki, glasbi, književnosti, prosveti in zdravstvu.
Velika obogatitev so predavanja, ki jih Slovenski dom od sredine leta 1995 organizira v sodelovanju s Koordinacijo hrvaških društev prijateljstva. Na teh predavanjih gostujejo veleposlaniki, akreditirani na Hrvaškem. Pripovedujejo o razmerah v svojih državah ter o odnosih s Hrvaško in Slovenijo.
Vsa naša predavanja spremljajo kulturno-umetniški programi in razstave. Vselej so izredno dobro obiskana, saj praviloma gostujejo zelo kakovostni predavatelji.
Predavanja ponavadi popestrijo s prikazom diapozitivov, fotografij in filmov ter z računalniškimi projekcijami.

Prvi petek

Za vse člane Slovenskega doma je prvi petek v vsakem mesecu prav poseben dan. To je dan, ko v prostorih društva člani, ki so rojeni v tem mesecu proslavijo rojstni dan. Slavljenci dobijo simbolično nagrado (ponavadi šaljivo).
Srečanja pod naslovom V petek se dobimo potekajo že osemnajst let, vse od leta 1995. Prvo leto in pol je druženja s pesmimi, šalami in drugimi domislicami pripravljal Marijan Horn, nato se mu je pri vodenju prireditve pridružil Silvin Jerman. Po prezgodnjem slovesu od Marijana Horna (1922–2005) sta bila za “prve petke” zadolžena Silvin Jerman in Alojz Slavko Kramar, zadnje čase pa Irena Hribar Pavlović.
Na petkovih veselicah se pripovedujejo šale, igrajo skeči, nekateri člani pa berejo svoje pesmi.

Prvi petak

Nekdanja voditelja prvih petkov, Alojz Kramar in Silvin Jerman (z leve proti desni).

Prvi petak

Praznovanje rojstnega dneva članov Slovenskega doma, Zagreb.

Prireditve, razvedrilo

V Slovenskem domu se vedno kaj dogaja.
Ob prvih petkih v mesecu se naši člani redno srečujejo ob zelo pestrem programu, ki ga pripravi zvesti voditelj Silvin Jerman s svojima pomočnikoma Alojzem Kramarjem in Francom Ropom. Člani skupaj praznujejo rojstne dneve članov.
Ko pride mesec februar, vedno z velikim veseljem ključe doma predamo maškaram, ki na pustni torek gospodarijo v Slovenskem domu.
Prešernova dvorana je vedno polna, ko praznujemo pomembne slovenske in hrvaške praznike (kulturni praznik, dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti…).
Jeseni nas vedno obišče sv. Martin in tedaj se začne veselo martinovanje.
Vse leto prostore našega doma izpolnjujejo pestri zvoki glasbenih gostov, razveselijo nas tudi nastopi igralcev, pesnikov, predstavitve knjig, promocije…
Od vsakega leta se poslovimo z veselim druženjem, ko na stežaj odpremo vrata novem letu in novim skupnim srečanjem.

SEKCIJA IZGNANCEV 1941-1945

KRAJEVNA ORGANIZACIJA DIS Zagreb (Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945)
V Republiki Sloveniji je 85 organizacij DIS.
DIS ima sedež v Ljubljani (Linhartova 13). Po zakonu je priznana kot organizacija posebnega pomena za Slovenijo. Ustanovljena je bila 7. junija 1991 (ima več kot 16000 članov). Sestavljajo jo upravni odbor (21 članov), nadzorni odbor (2) in častno razsodišče (5).
Predsednica: Ivica Žnidaršič, prof.
DIS izdaja časopis Vestnik in knjige spominov.
KO DIS ZAGREB ima povprečno 55 članov. Vodi ga odbor (5 članov).
Člani KO so:
1. osebe, ki so izgnane iz Slovenije med letoma 1941 in 1945 v Nemčijo, Srbijo in v NDH (Hrvaška in Bosna)
2. otroci izgnancev in svojci izgnancev
3. druge žrtve fašizma (ukradeni otroci, pobegli pred izselitvijo, zaporniki,…)
4. pridruženi člani, ki sprejmejo statut DIS-a.
Članstvo je prostovoljno.
Dejavnosti članov KO DIS-a ZAGREB:
– vode brigu o očuvanju povijesnih vrednota i predaji progonstva kao svjedočenje nacističkog i fašističkog raseljavanja naroda i genocida nad slovenskim narodom između 1941-1945. godine.
– pišu sjećanja i svjedočanstva iz 2. svjetskog rata, objavljuju u Vestniku i knjigama sjećanja koje izdaje Društvo prognanika Slovenije i knjigama drugih KO u Sloveniji.
– skrbijo za ohranjanje zgodovinskih vrednot in izročila izgnanstva kot pričevanje nacističnega in fašističnega raznarodovanja in genocida nad slovenskim narodom v letih 1941-1945
– pišejo spomine in pričevanja iz 2. svetovne vojne, objavljajo v Vestniku in knjigah spominov, ki jih izdaja Društvo izgnancev Slovenije in knjigah drugih KO v Sloveniji
– vsako leto se udeležujejo Dneva izgnancev Slovenije (7. junij)
– vsako leto organizirajo ZBOR KO (skupščina)
– udeležujejo se zborov in razstav sosednjih KO (Dobova, Brežice, Artiče in Čatež ob Savi)
– udeležujejo se pohodov in proslav v Sloveniji
– pomagajo onemoglim in bolnim članom
– skrbijo, da se KO dostojno poslovi od umrlega člana.

Dan prognanika

Prireditev ob Dnevu izgnancev. Maribor, 7. junij 2012

Godišnja skupština

Letni zbor KO DIS Zagreb. Slovenski dom, Zagreb, 31. marec 2012

Sekcije, ki so delovale v Slovenskem domu

Ansambel Sudar

Ansambel Sudar je bil ustanovljen leta 2005. Nekaj mladih članov Slovenskega doma, ki so sicer študentje Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu, se je navdušilo nad idejo o izvajanju in aranžiranju slovenskih narodnih in tradicionalnih pesmi na poseben in drugačen način. Ansambel je s svojim igranjem in kakovostjo hitro prerasel okvire Slovenskega doma. S prihodom novih članov v orkester, večinoma tolkalcev, je nastala skupina z novim glasbenim in umetniškim konceptom. Ustanovitelj ansambla prof. Goran Gorše je skupaj z vsestranskim pianistom, skladateljem in aranžerjem Matejem Meštrovićem ter ostalimi člani orkestra ustvaril pravo glasbeno poslastico. Skupina se je poleg številnih drugih nastopov predstavila kot poseben glasbeni gost tudi na priznanih kulturnih festivalih in dogajanjih, npr. na Dubrovniških poletnih igrah, Splitskem poletju, Večerih v svetem Donatu, Hvarskem poletju…
Njihov prvi album Eat Suite je edina “konzervirana” zgoščenka na svetu, preden jo lahko poslušate, morate odpreti konzervo, v kateri je shranjena.

Ansambl Sudar

Sudar na proslavi 85 . obletnice Slovenskega doma v dramskem gledališču Gavella v Zagrebu. Foto: Antun Bukovec

Ansambl Sudar

Avada WordPress Theme