Zgodovina Sveta

Home/Zgodovina Sveta
Zgodovina Sveta 2015-09-18T12:09:12+00:00

Volitve 2015

Četrte manjšinske volitve, ki so bile 31. maja 2015 so vnovič minile v znamenju ad hoc priprav, nizke udeležbe in popolnega nezanimanja v nekaterih delih Hrvaške. Tudi pripadniki slovenske manjšine niso izkoristili priložnosti, da bi kandidirali in bili izvoljeni povsod, kjer jim to omogoča zakon; brez slovenskih kandidatov in list so tako minile volitve v Krapinski, Medžimurski, Bjelovarsko-bilogorski, Dubrovniško-neretvanski in Sisaško-moslavški županiji ter v občinah Buje in Hum na Sotli.

Zlata sredina v Zagrebu

V Zagrebu je imelo tokrat volilno pravico 2.223 Slovencev, glasovalo jih je 162 ali 7,29 odstotka. V absolutnem številu je bila večja udeležba samo med Bošnjaki (635), Romi (625),Albanci (610) in Srbi (591), v odstotku pa je bil skromnejši odziv kot pri Slovencih le še pri Slovakih (4,14%), Makedoncih (3,86%) in Srbih (2,51%). Slovenska manjšina v hrvaškem glavnem mestu je sicer po številčnosti na četrtem mestu (glede na volilne imenike so pred njo Srbi-23.551, Bošnjaki –4.132 in Albanci-3.683). Volilna udeležba slovenskih upravičencev v Zagrebu je bila podobna kot pred štirimi leti (2.640 upravičencev, glasovalo 193 ali 7,31% volivcev). Najskromnejša udeležba je bila na prvih manjšinskih volitvah leta 2003, ko je bilo v volilnem imeniku 3.584 Slovencev, na volišča pa jih je prišlo le 72 ali 2,01 odstotka.

Na volitvah 2015 smo pripadniki slovenske manjšine izvolili svete na ravni naslednjih županij:

  • Primorsko-goranska županija,
  • Splitsko-dalmatinska županija in
  • Istrska županija.

Na ravni mest smo izvolili svete

  • na Reki,
  • v Splitu,
  • Pulju,
  • Umagu,
  • Zagrebu.

Predstavnike pa smo na ravni županij izvolili v Varaždinski, Karlovški, Osješko-baranjski, Šibensko-kninski, Zadrski, v mestih Karlovec, Opatija, Osijek, Poreč, Samobor, Varaždin, Zadar ter v občinah Cestica, Matulji in Štrigova. (jpt)

Volitve 2011

10. julija 2011 so na Hrvaškem potekale tretje volitve za svete in predstavnike nacionalnih manjšin v enotah lokalne in regionalne (področne) samouprave. V Zagrebu je po podatkih volilne komisije evidentirano 2640 volivcev slovenske nacionalnosti. Na volitvah je glasovalo 193 volivcev, oziroma 7,31 %. Izvolili smo 25 članov Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb. 7. septembra 2011 je na povabilo župana Mesta Zagreb v mestni upravi potekala konstitutivna seja, na kateri je bilo verificiranih 25 članov SSNM MZ za štiriletni mandat. Za predsednika je bil izvoljen Darko Šonc, za njegovega namestnika pa Franc Strašek.

Pri volitvah za svete nacionalnih manjših na ravni županij je bila volilna udeležba Slovencev 4,77%, na ravni mest pa 4,83%. Volitev za predstavnike manjšin se je na ravni županij udeležilo 2,60%, na ravni mest 6,98%, na ravni občin pa 9,09% Slovencev.

Na volitvah 2011 smo pripadniki slovenske manjšine izvolili svete na ravni naslednjih županij:

  • Varaždinska županija,
  • Primorsko-goranska županija,
  • Splitsko-dalmatinska županija in
  • Istrska županija.

Na ravni mest smo izvolili svete

  • na Reki,
  • v Splitu,
  • Pulju,
  • Umagu,
  • Zagrebu.

Predstavnike pa smo na ravni županij izvolili v Dubrovniško-neretvanski, Karlovški, Osiješko-baranjski, Šibensko-kninski, Zadrski, v mestih Karlovec, Opatija, Osijek, Poreč, Samobor, Varaždin, Zadar ter v občini Cestica.

Volitve 2007

V Zagrebu je bila leta 2003 6-odstotna udeležba, leta 2007 pa še enkrat večja, in sicer 12-odstotna. Pri volitvah za svete nacionalnih manjših na ravni županij je bila volilna udeležba Slovencev 5,26%, na ravni mest pa 3,92%. Volitev za predstavnike manjšin se je na ravni županij udeležilo 2,65%, na ravni mest 5,11%, na ravni občin pa 3,90% Slovencev.

Na volitvah 2007 smo pripadniki slovenske manjšine izvolili svete na ravni naslednjih županij:

  • Mesto Zagreb,
  • Varaždinska županija,
  • Primorsko-goranska županija,
  • Splitsko-dalmatinska županija in
  • Istrska županija.

Na ravni mest smo dobili svete

  • na Reki,
  • v Splitu in
  • Pulju.

Predstavnike pa smo na ravni županij dobili v Osiješko-baranjski, Karlovški, Dubrovačko-neretvanski in Zadrski županiji, v mestih Karlovec, Osijek, Samobor, Varaždin, Zadar in Poreč ter v občini Cestica.

17. junija 2007 so bile volitve za 308 svetov nacionalnih manjšin in 228 predstavnikov nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. Tako kot prve volitve leta 2003 in nadomestne volitve leta 2004, so tudi te volitve spremljali polemike in zapleti.

Že vnaprej se je zastavljalo vprašanje, kaj storiti s sveti in predstavniki, ki so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah leta 2004 in jim torej uradno štiriletni mandat poteče šele leta 2008. Po drugi strani je izvoljenim leta 2003 mandat potekel maja in bi torej volitve morale biti že aprila in ne junija, kot se je odločila vlada. In še: zopet so se vnele polemike o smiselnosti ločenih volitev za predstavnike manjšine, ko pa bi bilo bolje, če bi potekale hkrati z lokalnimi volitvami. Tako pobudo so predstavniki manjšin naslovili na vlado, skupaj s Svetom za nacionalne manjšine in državnim sekretarjem Antunom Palarićem pa so tudi skušali poiskati ustrezen zakonski okvir.

Po eni strani bi Hrvaška s hkratnimi volitvami privarčevala kar nekaj milijonov kun, še pomembneje pa je, da bi tako zagotovili večjo volilno udeležbo. Zanimivo pa je, da so se mnenja razhajala tudi znotraj manjšine. Nekateri poslanci manjšin v Saboru so taki zamisli nasprotovali od prvega dne in trdili, da bi bilo časovno usklajevanje volitev in s tem povezano nujno podaljševanje mandatov svetom in predstavnikom manjšin protiustavno. Nekateri poslanci pa so med razpravo zagovarjali zdaj to zdaj ono mnenje.

Naposled je ostalo pri starem in vlada je volitve razpisala za 17. junij. V pripravah je bilo manj zapletov kot leta 2003 in leta 2004. Pripadniki manjšin so bili bolj obveščeni o svojih pravicah, o postopku kandidiranja in volitev. Prvič je bilo mogoče pripraviti splošno volilno kampanjo. Potekala je od maja, v organizaciji Sveta za nacionalne manjšine in WYG International, v sodelovanju z Gongom in Stino ter s finančno podporo EU-ja. Potekale so radijske in televizijske oddaje, v katerih so predstavniki manjšin predstavljali svoje programe in vabili k udeležbi na volitvah. 15. maja so se lahko predstavili tudi na javni tribuni v Zagrebu.

Ena najpomembnejših novosti pa je bila, da je vlada dovolila vpogled v sezname volilnih upravičencev, kar je manjšinskim organizacijam omogočilo, da o manjšinski samoupravi, volitvah in kandidatih neposredno obvestijo vse pripadnike manjšin.

Še ena novost: državna volilna komisija (DIP) je pripravila nove volilne okraje po županijah, mestih in občinah, in sicer na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva leta 2001. Ravno zaradi tako osveženih podatkov je slovenska manjšina izgubila pravico do izvolitve svetov v 12 občinah in v dveh mestih, Čabru in Bujah. Je pa manjšina tudi nekaj pridobila, in sicer pravico do predstavnikov v Dubrovniško- neretvanski županiji, v občinah Cestica in Hum na Sotli ter v mestu Buje.

In še podatek, ki priča o pestrosti nacionalnih manjšin v hrvaškem glavnem mestu: v Zagrebu so člane svetov volili pripadniki albanske, črnogorske, češke, madžarske, makedonske, romske, srbske in slovenske manjšine, svoje predstavnike pa pripadniki bolgarske, nemške, slovaške, italijanske, ukrajinske in judovske nacionalne manjšine.

Volitve 2003

Prve volitve članov svetov in predstavnikov nacionalnih manjšin v enotah lokalne samouprave na Hrvaškem so bile 18. maja leta 2003. Manjšinsko volilno pravico smo izkoristili tudi zagrebški Slovenci. Takoj po volitvah je tedanja zagrebška županja Vlasta Pavić sklicala ustanovno sejo sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba.

Člani sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba so postali: Darko Šonc, Olga Šikovec – Luncer, Silvin Jerman, Franc Strašek, Marijan Horn, Miroslava Maria Bahun, Polona Jurinić, Ivanka Nikčević, Anton Lah, Katarina Furjan, Franc Rop, Luka Hribar, Silvester Kmetič, Nada Gajdarov, Irena Hribar – Buzdovačić, Marjan Dirnberk, Marija Ana Nemec, Katarina Božica Latinčić, Borut Gulič, Jasna Kotrle in Vasilija Tovarloža.

V predsedstvo sveta so bili izvoljeni naslednji člani:

  • Darko Šonc, predsednik
  • Franc Strašek, namestnik predsednika
  • Miroslava Maria Bahun
  • Anton Lah
  • Silvester Kmetič.

Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba je član Koordinacije nacionalnih manjšin Mesta Zagreba, Koordinacije Svetov in predstavnikov slovenske nacionalne manjšine v Republiki Hrvaški, tesno sodeluje s Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom Zagreb in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Avada WordPress Theme