Ali ste vedeli…
…da je slovenski stenograf, publicist in prevajalec Anton Bezenšek (1854 – 1915) študiral tudi na zagrebški univerzi. V letih 1876-79 je bil stenograf v hrvaškem saboru. Sestavil je posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe ter napisal učbenike stenografije za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse.
Ali ste vedeli…
…da je v hrvaškem športu blestelo več Slovencev. Med njimi so nogometaš zagrebškega Građanskega Maks Mihelčič (1903 – 1954), zmagovalec velikih kolesarskih dirk August Gustek Prosenik (1916 – 1975) in večkratni prvak Jugoslavije v skakanju v vodo Bogo Grilc (1903 – 1980). Po očetu je bil Slovenec tudi Franjo Bučar, ki velja za očeta hrvaškega športa.
Ali ste vedeli…
…da so po prvi svetovni vojni samo redki peki pekli kruh v parni pekarni. Med njimi je bil Ignac Poljanšek iz Brežic, od katerega je lastnik zagrebške restavracije “Gradski podrum” nekaj let naročal odlično pecivo. Vsako jutro sta dve veliki, iz šibja pleteni, košari z vlakom romali iz Brežic v Zagreb. S tem pecivom so za zajtrk postregli že prvim jutranjim obiskovalcem restavracije. Sodelovanje je trajalo do velike krize leta 1929, prijateljstvo z Brežicami pa se nadaljuje do današnjih dni.
Ali ste vedeli…
…da je Matica Hrvatska v Zagrebu že leta 1887 tiskala “Rječnik hrvatsko-slovenski” avtorja Augusta Musića, ki je za prvo izdajo napisal tudi uvod z naslovom “Kratek nacrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko”. Slovar je doživel tri ponatise, in sicer leta 1895, 1919 in 1925.
Ali ste vedeli…
…da je skladatelj Fran Lhotka (1883-1962) glasbo za balet Vrag na vasi napisal za slavna slovenska baletnika Pijo in Pina Mlakarja.
Ali ste vedeli…
…da je bilo leta 1890 med prebivalci Zagreba 15,20 odstotka Slovencev, 100 let pozneje, ob popisu leta 1991, pa samo še 0,5 odstotka.
Ali ste vedeli…
…da je Ivo Sever (1898-1931), dramatik, publicist in trgovec v Zagrebu (imel je knjigarno in lastno založbo) leta 1930 izdajal revijo Samorodnost. Njegova žena Sonja Sever (1900-1995) je leta 1932 odprla prvi otroški vrtec v Zagrebu.
Ali ste vedeli…
…da je Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) zaradi denarne stiske po izdaji Slave vojvodine Kranjske leta 1690 prodal zbirko knjig, rokopisov, slik in grafik (10.533 kosov) zagrebškemu škofu Aleksandru Ignaciju Mikuliću, ki je tako postavil temelje za zagrebško Metropolitansko knjižnico. Posebej zanjo je dal postaviti prizidek h katedrali. “Valvasoriano” danes hranijo v trezorjih Hrvaškega državnega arhiva, zanjo pa še vedno skrbi Metropolitana.
Ali ste vedeli…
…da je med dvema svetovnima vojnama na zagrebški Umetnostni akademiji študiralo 84 Slovencev.
…da je velikan slovenske arhitekture Jože Plečnik (1872-1957) ustvarjal tudi na Hrvaškem. Na pobudo kiparja Ivana Meštrovića je izdelal načrte za kripto cerkve Matere Božje Lurdske v Zvonimirjevi ulici v Zagrebu.
Ali ste vedeli…
…da je hrvaški gledališki umetnik Branko Gavella (1885-1962) v letih 1930-34 v Ljubljani postavil kar devet dramskih del in eno opero, v letih 1947-49 pa še šest dram in tri opere. Gavella je v Ljubljani gostoval tudi pozneje, vse do svoje smrti.