Koristne informacije

Home/Koristne informacije
Koristne informacije 2017-04-05T23:23:06+00:00

Ali ste vedeli…

Stanko Vraz…da se je Stanko Vraz (1810-1851) leta 1838 preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Vraz je sam zase govoril, da je “Hrvat-Slovenec”. Vrazova pesniška inspiracija je bila Samoborčanka Ljubica Julijana Cantilly, nečakinja Ljudevita Gaja.

Ali ste vedeli…

…da je v Glasbenem zavodu v Zagrebu l. 1933 o književnosti v Združenih državah Amerike predaval naš ameriški rojak, pisatelj Luis Adamič (1898-1951).

Ali ste vedeli…

Prešernov spomenik u LjubljaniFrance Prešeren…da so denar za gradnjo Prešernovega spomenika v središču Ljubljane prispevali tudi številni Hrvati, med njimi škof Josip Juraj Strossmayer in Ivan Mažuranić ter Hrvaška čitalnica z Reke. Bronasti spomenik največjemu slovenskemu pesniku so gradili od leta 1900 do leta 1905.

 

Ali ste vedeli…

…da so slovenski “flosarji” še do tridesetih let 20. stoletja s splavi po reki Savi iz Slovenije v Zagreb prevažali les.

Ali ste vedeli…

…da je bila v Pulju že leta 1908 odprta Slovenska narodna knjižnica.

Ali ste vedeli…

…da je glasbenik Franjo Vilhar – Kalski (1852 – 1928) v Zagrebu živel od 30. leta starosti. Na Hrvaškem je napisal 225 zborovskih pesmi, tri opere in dve operet

Ali ste vedeli…

…da je meja s Hrvaško najdaljša državna meja Slovenije. Po podatkih iz Statističnega letopisa Republike Slovenije 1992 meri 546 kilometrov, od tega je 306 kilometrov suhozemne in 240 kilometrov rečne meje. Zanimivo je, da je hrvaški Statistični ljetopis 1992 navedel, da je meja dolga le 501 kilometer.

Ali ste vedeli…

…da je leta 1953 na Hrvaškem živelo 43.482 Slovencev, štiri desetletja pozneje, leta 1991, pa 22.376, kar je za polovico manj.

Ali ste vedeli…

…da je pisatelj in literarni zgodovinar Fran Celestin (1843 – 1895) od leta 1876 živel v Zagrebu. Sprva je bil gimnazijski profesor, od leta 1878 do smrti pa je predaval slovanske jezike na zagrebški univerzi.

Ali ste vedeli…

…da so bili med prvimi enajstimi profesorji na novoustanovljeni medicinski fakulteti v Zagrebu (1918) kar trije Slovenci, in sicer dr. Fran Kogoj, dr. Boris Zarnik in dr. Pavel Šavnik.

Avada WordPress Theme