Predstavitev Valvasorjevega prevoda Slave vojvodine Kranjske

Zagreb – V okviru programa Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb z naslovom Ljudje, ki nas povezujejo – srečanja v dialogu so z Zavoda Dežela Kranjska v polni dvorani Slovenskega doma predstavili prevod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain), ki je izšla leta 1689 v Nürnbergu v nemščini, da bi jo prebralo čim več ljudi. Velja za največje delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja (1641 Ljubljana – 1693 Krško), ki je še do danes eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji,  za katerega je Valvasor žrtvoval celo svoje premoženje.

Sveta knjiga slovenskega naroda

Navzoče je na predstavitvi pozdravil namestnik SSNM MZ in Slovenskega doma Franc Strašek. Povezovalka je bila ena od ustanoviteljic Zavoda Dežela Kranjska Pika Trpin, ki je med drugim povedala, da je Zavod bil ustanovljen na pobudo urednika Tomaža Čeča leta 2008 za projekt celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske.

Prevajalec iz nemščine Primož Debenjak je podrobno opisal vsebino Valvasorjevih knjig, ki nas s svojimi enkratnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnološkimi opisi ponesejo na čudovito in slikovito popotovanje skozi čas in prostor, ki zajema vse dotedanje vedenje o naši deželi in njenih ljudeh. Dejal je, da je to sveta knjiga slovenska naroda, izjemno delo in neprecenljiv zgodovinski vir, s pomočjo katerega so se v vsej svoji izvirnosti ohranile podobe dela in običajev slovenskega naroda v 17. stoletju. Slava vojvodine Kranjske velja še danes, po več kot tristo letih, za sveto knjigo slovenskega naroda in pomembno kulturno dediščino iz časa razsvetljenstva. Nedvomno pa je tudi simbol slovenstva.

Dragocena Valvasorjeva dela hranijo tudi v Metropolitanski knjižnici, Zagreb

Pri prevajanju iz nemščine se je marljiva družina Debenjak: Božidar, Doris in Primož srečevala s številnimi ovirami, saj je bilo poleg besed treba preliti v slovenski jezik tudi miselnost 17. stoletja, utrip takratnega življenja in izraze, kar ni bilo preprosto. Z vztrajnim delom, ki sta ga vodili polihistorsko znanje in ljubezen, so ustvarili nesporni prevajalski presežek. Pri nastajanju prevoda so sodelovali tudi prevajalci iz latinščine, francoščine, grščine, hebrejščine in hrvaščine. V 12. knjigi je Valvasor, ki je bil zelo pedanten in dosleden pisal o Zagrebu, bitki pri Sisku, pa tudi o ustanovitvi Karlovca. Zaradi svojih raziskav Cerkniškega jezera (zapis v 4. poglavju Slave), ki so pomenile enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela je bil leta 1687 izvoljen za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu. Strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob je predstavila ostala Valvasorjeva dela in spregovorila o njegovi bakrotiskarni na Bogenšperku.

[twocol_one]

[/twocol_one] [twocol_one_last]

[/twocol_one_last]

Valvasorja je bankrot prisilil, da je leta 1693 veliko svojih vrednih del in grafičnih listov prodal zagrebški škofiji, ki jih hrani Metropolitanska knjižnica Zagrebške škofije v Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu (nekdanji NUK). Direktor Zavoda Dežela Kranjska Matjaž Gruden je v nadaljevanju poudaril, da je Slava vojvodine Kranjske eden največjih založniških projektov v Sloveniji,  in govoril o težavah, s katerimi se še vedno srečujejo. Ker so namreč ostali brez državne podpore, ga finančno ni bilo enostavno izpeljati. Za glasbene vložke je poskrbela Bojana Čibej, ki je poosebila drugo Valvasorjevo ženo  Ano Maksimilijano. Predstavitve so se razen članov Slovenskega doma udeležili tudi ugledni gosti med katerimi sta bila hrvaška akademika Tonko Maroević in Josip Bratulić, ter vodja Metropolitanske knjižnice gospod Vladimir Magić. (a.k.m.)

Slava vojvodine Kranjske v številkah Celotno delo zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved. Slava vojvodine Kranjske je tako prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja, in še danes, v začetku 21. stoletja, vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela. Vir: www.slava-vojvodine-kranjske.si.