V galeriji Zuccato v Poreču so odprli skupinsko razstavo GEOMETRIJA V SLOVENSKI UMETNOSTI, na kateri se predstavljajo slovenski umetniki iz Slovenije in tujine, katerih dela slogovno sodijo h geometrijski abstrakciji. Avtorji izbranih del so Jaka Bonča, Beti Bricelj, Avgust Černigoj, Aleksander Drakulič, Dušan Fišer, Milan Golob, Josip Gorinšek, Matjaž Hmeljak, Cvetka Hojnik, Drago Hrvacki, Danilo Jejčič, Duša Jesih, Janez Lenassi, Roman Makše, Katja Pál, Borut Popenko, Sandi Renko, Oto Rimele, Irena Romih, Nejč Slapar, Katja Sorta, Eduard Stepančič, Franc Vecchiet, Sebastijan Vojvoda in Edvard Zajec. Razstavo je pripravil kustos Denis Volk.
Razstava GEOMETRIJA V SLOVENSKI UMETNOSTI je pregled ustvarjanja umetnikov geometrijske abstrakcije iz slovenskega govornega prostora, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine (Italije, Madžarske in hrvaške Istre). Začetki uporabe geometrije v sodobni slovenski umetnosti segajo v leto 1924, ko je Avgust Černigoj v Ljubljani pripravil prvo predstavitev konstruktivistične umetnosti. Razstava tako zajema časovno obdobje od dvajsetih let prejšnjega stoletja do danes in daje dober vpogled v razvoj slovenske geometrijske umetnosti.
Uporaba geometrije v umetniškem ustvarjanju je vedno prisotna, tako v svetu kot pri nas, a nikoli ni v ospredju. Posvečajo se ji le posamezni umetniki, nekateri v določenih obdobjih, pri nekaterih pa -zaznamuje njihov celotni opus. Vzor oziroma navdih za tovrstno ustvarjanje najdejo v različnih obdobjih, različnih filozofsko-teoretskih izhodiščih in umetnostnih tokovih, predvsem v avantgardah 20. stoletja, v delih različnih umetnikov različnih obdobij, pa tudi v pojavu računalnika in drugih novih tehnologij v vsakdanjem življenju, ali pa želijo z geometrijsko obliko izpostaviti materiale, s katerimi ustvarjajo. Navdihujejo jih tudi znanost, matematika, arhitektura in iluzionizem. Pri svojem delu uporabljajo elemente iz geometrije, kot so mreža koordinatnega sistema, točka, črta, krivulja, ploskev, lik in podobno. Velika prelomnica je bilo odkritje računalnika, ki so ga umetniki sprejeli kot novo orodje v svoji ustvarjalnosti. Eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti je Edvard Zajec, ki je že leta 1969 ustvaril prvo računalniško grafiko.
Nastajanje geometrijskih del je strogo racionalno, premišljeno in poteka po vnaprej podrobno pripravljenem načrtu brez vpletanja čustev. Edini “čustveni del” je barva. Nekateri umetniki želijo (zlasti na slikah) ustvariti iluzionistične, optične in kinetične učinke: navidezne predmete, like, plasti ali prostore, občutek, da se deli slike poglabljajo ali izstopajo, navidezno premikanje, vibriranje ali valovanje, tudi pojav barve ali občutek, da slika lebdi.
Razstava je obsegala 56 del, med katerimi so nekatera sestavljena ali pa so kompozicije. Prevladuje večji format: objekti, reliefi, skulpture, računalniška grafika na papirju ali plastiki, intarzija iz papirja, klasična grafika (visoki tisk in sitotisk), risbe na papirju s flomastrom, ogljem ali tušem, na platnu olje in akril, na lesu jajčna tempera ali akril, aerografija na valoviti lepenki. To razstavo bo dopolnila še razstava Mala geometrija v Trstu (razstavišče DoubleRoom arti visive), kjer bodo od 18. maja do 30. junija 2023 na ogled dela manjšega formata, skulpture in objekti ter animacije in video dela s področja geometrijske abstrakcije.
Razstavo v Poreču je organiziralo Pučko otvoreno učilište Poreč v sodelovanju s Kulturnim društvom za umetnost KONS iz Trsta, Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s pomočjo Veleposlaništva RS v Zagrebu.
Za obiskovalce je odprta od 13. aprila do 13. maja 2023, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, razen ob nedeljah in praznikih. (Denis Vovk)
