Z razstavo Pesniške oblike v Prešernovi poeziji, odprto 7. februarja 2025 v Slovenskem domu Zagreb, se je nadaljevalo praznovanje slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne. Navzoče je pozdravila direktorica Gorenjskega muzeja iz Kranja Marjana Žibert in poudarila, da je France Prešeren slovenski jezik dvignil med druge evropske jezike, kar pa ni bilo naključje, temveč načrtno prizadevanje. Slovenščino je na najbolj virtuozen način spletal v najzahtevnejše pesniške oblike, ki jih je spoznaval s prebiranjem literature v drugih evropskih jezikih. Zgodnja Prešernova dela so ujeta v pesniški obliki balade in romance, obvladal je italijanski sonet. Z magistralami Sonetnega venca se je pesnik povzpel na nivo samega Danteja in Petrarke, pod arabskim vplivom je ustvaril Gazele, pod španskim vplivom pa Gloso. Med vidnejšimi oblikami je treba omeniti še himno in epigrame.
Razstavo je odprl Silvester Kmetić, podpredsednik Slovenskega doma Zagreb in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, razdeljena pa je na tri dele: prvi del predstavlja Prešernove pesniške oblike, drugi del prikazuje Prešernove pesmi, v tretjem delu pa so ilustracije, nastale prav za namen razstave po ustvarjalnem duhu akademske umetnice Barbare Pintar. (akm)
Foto: akm
