Kamnik – Slovenski državni praznik, dan Rudolfa Maistra, so člani Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb obeležili z ogledom rojstne hiše enega največjih sinov slovenskega naroda in z obiskom Galerije Miha Maleša. Čeprav je to soboto ves dan deževalo, smo se sprehodili po lepo urejenem starem mestnem jedru.V galeriji, ki je dobila ime po še enem znanem Kamničanu, smo si ogledali nekaj Maleševih slik in izvedeli, da je med drugim študiral tudi na zagrebški likovni akademiji. Ljubeznivi vodnik nas je popeljal tudi po razstavi Moč gora, na kateri se s svojimi deli predstavlja več kot štirideset slovenskih avtorjev, ki so slikali mogočne kamniško-savinjske planine.
Maistrova rojstna hiša
Spomin na enega največjih sinov slovenskega naroda, ki je številnim vzor poguma in domoljubja, smo obudili v njegovi rojstni hiši, ki je urejena v sodoben muzej. Izjemno zanimivo zasnovana razstava pripoveduje o življenjski in družinski poti enega najvidnejših slovenskih osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu 1. svetovne vojne, po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju uveljavil slovensko ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. 23. novembra 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in preprečil, da bi to območje priključili nemški Avstriji. 23. november je zato v samostojni Sloveniji postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra. General Rudolf Maister ni bil samo vojak, ampak tudi vsestranska osebnost: literat, pesnik, slikar in bibliofil. Ljubil je umetnost in lepoto, bil je organizator prve likovne razstave v Mariboru. Pesmi je pisal od mladosti do smrti, do konca svojih dni je objavljal v Ljubljanskem zvonu. Bil je strasten ljubitelj knjig. Zbiral je stare knjige in si uredil dragoceno, bogato knjižnico. Danes v Univerzitetni knjižnici v Mariboru hranijo okrog šeststo knjig, ki jih je zbral. Čeprav bi v državotvornem pogledu gotovo lahko dosegel še marsikaj, je bil žal predčasno upokojen, ko je bil star komaj 49 let. Umrl je za posledicami srčne kapi, 26. julija leta 1934 na Uncu pri Rakeku. (akm)