Zagreb – Z nadvse zanimivim predavanjem profesorja dr. Dragana Potočnika, ki ga je v Slovenskem domu organiziral SSNM MZ, smo obeležili slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra. V predavanju z naslovom Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju je podrobno predstavil lik in delo znamenitega Slovenca ter prvega slovenskega generala. Rudolf Maister je pomembna zgodovinska osebnost, eden redkih pogumnih mož v zgodovini Slovenije, ki je bil v pravem trenutku na pravem mestu.
S svojim pogumnim dejanjem je general Maister ob koncu 1. svetovne vojne, po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju, uveljavil slovensko ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Iz vojakov slovenske narodnosti je sestavil vojaško enoto, s katero je zastražil ključne objekte v mestu. Z odločno akcijo je general Maister 23. novembra 1918 razorožil tudi nemško mariborsko mestno gardo (op. 23. november je hkrati spominski dan Mestne občine Maribor in praznik 72. brigade Slovenske vojske). Slovensko vojaštvo in uprava sta tako postala popoln gospodar mesta in okolice. Tako je preprečil, da bi to območje priključili nemški Avstriji.
Maribor – pomembno središče štajerskih Slovencev
Predavatelj je posebno pozornost posvetil predstavitvi okoliščin v Mariboru pred 1. svetovno vojno in kulturnemu delovanju Slovencev pred 1. svetovno vojno. Te okoliščine so tudi v veliki meri »pripravile teren« in pomembno olajšale generalu Maistru, da izvede zmagovalno akcijo. Slovenci v Mariboru so v času pred prvo svetovno vojno kljub gospodarski šibkosti z organiziranim kulturno-prosvetnim, znanstvenim in narodno-obrambnim delom spreminjali mesto v kulturno središče štajerskih Slovencev. Proces slovenskega narodnostnega osamosvajanja v Mariboru sega v leto 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek po dolgem spletu okoliščin in vztrajnih osebnih prizadevanjih nazadnje le uspel prestaviti sedež lavantinske škofije v Maribor. Maribor je tako postal pomembno cerkveno, narodno, politično in kulturno, pa tudi gospodarsko središče štajerskih Slovencev.
Iz kulturnega v politični boj
Proces slovenskega narodnostnega osamosvajanja se je nadaljeval z ustanovitvijo Visoke bogoslovne šole in Slovanske čitalnice. Nadaljeval se je ob časniku Slovenski narod, Narodni tiskarni, Slovenskem delavskem bralnem in pevskem društvu, Narodnem domu, Zgodovinskem društvu, Dramatičnem društvu in seveda ob pomoči vseh narodno zavednih posameznikov, ki so delovali še v drugih neimenovanih društvih. Še posebej od začetka 20. stoletja je ta proces vse bolj preraščal iz kulturnega boja s slovensko-slovanskim značajem v politični boj za osamosvojitev od habsburške monarhije.
Na koncu poučnega predavanja je v prijetnem vzdušju potekala tudi razprava, v kateri so sodelovali člani Slovenskega doma in njihov predsednik Darko Šonc. V zahvalo za navdihujoče predavanje je Darko Šonc dr. Potočniku podaril monografijo Slovenski umetniki na hrvaških odrih. Knjižnica Slovenskega doma pa je postala bogatejša za obsežno monografijo dr. Dragana Potočnika Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju, ki jo je vročil predsedniku Šoncu. Obenem se je zahvalil za vabilo in pohvalil delovanje zagrebških Slovencev, ki ohranjamo svetle zgodovinske trenutke, ter na srce položil željo, da bi jih prenašali na mlajše generacije. (a.k.m.)
Dragan Potočnik: zgodovinar, profesor, pesnik, pisatelj, svetovni popotnik
se je rodil v Mariboru leta 1959, kjer se je šolal in po končanem podiplomskem študiju leta 1998 doktoriral s temo iz kulturne zgodovine Maribora. Predava zgodovino kot docent na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno deluje na treh področjih: zgodovina Slovencev od sredine 19. stoletja do leta 1941, zgodovina neevropskih narodov in didaktika zgodovine. Redno se udeležuje različnih znanstvenih srečanj doma in v tujini, izsledke svojih raziskovanj pa objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah. V novejšem času se ukvarja zlasti z zgodovino neevropskih narodov. Je predsednik Društva generala Maistra v Mariboru in avtor več knjig, med drugim obsežne monografije o bojih za severno mejo, in tudi umetnostnih, zbirk poezije in proze. Za delovanje na literarnem področju je prejel najvišjo nagrado mesta Maribor, Glazerjevo nagrado. Dragan Potočnik je tudi predsednik mariborskega popotniškega društva Vagant (www.vagant.si).