S predstavitvijo dvojezične knjige Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kulturni in duhovni prispevki se je danes v Slovenskem domu Zagreb zaključilo letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Predsednik Slovenskega doma Zagreb in Sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb Darko Šonc je pozdravil vse navzoče in med drugim izpostavil, da je po monografijah: Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti, Slovenci v hrvaškem športu, to že četrto dragoceno delo o pomembnih Slovencih na Hrvaškem.
O knjigi in dilemah, s katerimi sta se srečevala, sta spregovorila avtorja dr. Filip Škiljan in dr. Vlatka Dugački. Filip Škiljan je povedal, da mu je Darko Šonc po enem od pogovorov predlagal, da bi napisal knjigo, v katero bi vključili vse tiste znanstvenike, kulturnike, gospodarstvenike in duhovnike, ki so bili ali so slovenskega rodu, ter se mu iskreno zahvalil za vse ideje in podporo. Povedal je, da se je zavedal, da sam ne bo mogel realizirati projekta in je k sodelovanju povabil sodelavko dr. Vlatko Dugački. Zaposlena je na Leksikografskem zavodu Miroslav Krleža, zato je imela dostop do baze podatkov s katero so izločili vse tiste, ki so bili rojeni v Sloveniji in so živeli ter delali na Hrvaškem. Seveda je med takimi veliko tistih, ki po narodnosti niso bili Slovenci, ampak Judje, Nemci ali Italijani, pa tudi Hrvati. Bili so tudi taki, ki so rojeni na Hrvaškem, a so Slovenci po očetu ali materi ali po obeh starših. Osebe za katere so se odločili omeniti v knjigi, bi morale biti omejene le na tiste, ki pripadajo skupini, ki je v naslovu knjige. Naslov knjige jima je predlagala Polona Jurinić, izkušena in natančna avtorica številnih publikacij Slovenskega doma Zagreb in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, ki se ji je tudi zahvalil za pomoč. Dodal je, da je med obdelanimi zagotovo nekaj takšnih, ki se ne počutijo Slovenci, a tudi pri tako velikih delih so vedno napake. Dodal je še, da zagotovo niso omenili vseh pomembnih Slovencev, ki sodijo v kategorijo znanosti, gospodarstva, kulture in duhovnosti. Zato bi moral ta leksikon poleg naslova nositi rimsko številko I. Za dragocene nasvete se je zahvalil tudi recenzentoma dr. sc. Barbari Riman, dr. Dragutinu Babiću in prevajalki v slovenščino prof. Matejki Tirgušek. (akm)
Več v Novem odmevu 84
Foto: akm
